Rodil se je 30. julija 1943 v Stražišču pri Kranju, v Župniji Kranj Šmartin. Leta 1958 je postal gojenec kapucinskega semenišča v Osijeku in tam štiri leta pozneje maturiral. Leta 1960 je vstopil v kapucinsko redovno skupnost sv. Frančiška Asiškega, po petem letniku študija na ljubljanski Teološki fakulteti, kjer je pozneje tudi diplomiral, pa je bil leta 1968 posvečen v duhovnika.

Doktor cerkvene zgodovine

Študij je nadaljeval na Fakulteti za cerkveno zgodovino Papeške univerze Georgiana in postal doktor cerkvene zgodovine (1973). Po vrnitvi v Ljubljano je bil sprva honorarni predavatelj Zgodovine Cerkve na Teološki fakulteti. Bil je izvoljen v naziv docenta (1976), izrednega (1985) in rednega profesorja (1990), skoraj štiri desetletja je predaval redne predmete s področja zgodovine cerkve.

Dekan Teološke fakultete

Poleg rednega pedagoškega dela je bil dejaven v delovnih telesih fakultete (in po letu 1992 tudi Univerze v Ljubljani), njen prodekan in dekan, predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in Inštituta za zgodovino Cerkve. Prav v času, ko je bil dekan, je bila Teološka fakulteta leta 1992 vnovič sprejeta med članice Univerze v Ljubljani.

Urednik publikacij in monografij

Od leta 1990 je bil odgovorni urednik publikacije Acta Ecclesiastica Sloveniae in nato med letoma 1994 in 2008 njen glavni urednik. Dolga leta je bil član uredniškega odbora Bogoslovnega vestnika in urednik vrste monografij. Bil je soavtor in urednik del Zgodovina Cerkve na Slovenskem (Celje, 1991) in Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju (Ljubljana, 2002).

Postulator pri postopku za beatifikacijo mučencev

Bil je tudi med voditelji in organizatorji delovanja Slovenske teološke akademije v Rimu, ki je pripravljala odmevne mednarodne simpozije. Ljubljanska univerza mu je leta 2001 podelila zlato plaketo, leta 2013 pa naslov zaslužnega profesorja. Tega leta ga je Slovenska škofovska konferenca imenovala tudi za postulatorja pri postopku za beatifikacijo mučencev 20. stoletja na Slovenskem.

Najdlje v Škofji Loki

Bil je član vodstva slovenske kapucinske province, v samostanih je bil predstojnik in vzgojitelj študentov teologije. Do leta 2008 je bil gvardijan Kapucinskega samostana v Škofji Loki, kjer je preživel kar 23 let, nazadnje pa je živel in delal v Kapucinskem samostanu v Celju. Lani je bil na predlog kapucinskega provincialnega ministra imenovan za duhovnega pomočnika v Župniji Celje – Sv. Cecilija.

Trubarjevo priznanje

Za njegov večdesetletni odličen prispevek k ohranjanju, raziskovanju in poznavanju nacionalne pisne kulturne dediščine mu je posebna komisija Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) podelila Trubarjevo priznanje za leto 2023 in pri tem izpostavila zlasti njegovo raziskovalno delo v kapucinski knjižnici v Škofji Loki in o delovanju kapucinov na Slovenskem v baročni dobi.

Skrbnik škofjeloške kapucinske knjižnice

Za škofjeloško kapucinsko knjižnico je skrbel kot predstojnik tamkajšnjega samostana v obdobjih 1985–1991 in 1999–2008. V sodelovanju z Občino Škofja Loka in s pomočjo donatorjev je dosegel, da je knjižnica leta 2001 dobila bibliotekarko in leta 2008 zaživela v prenovljenih prostorih kot Knjižnica p. Romualda Marušiča skopaj s stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu.

Za nikogar svetost ni nedosegljiva

Pred leti je v pogovoru za Družino poudaril, da je »naš življenjski poklic postati svet. Biti svet je zelo preprosto. Delavec v tovarni postaja svet z vestnim delom, v zavedanju, da dela zase in za druge, da je to njegovo poslanstvo. Za nikogar svetost ni nedosegljiva. Ni političnega režima, v katerem človek ne bi mogel biti svet, ker mi noben režim ne more prepovedati, da bi bil pošten, dober in pozoren do bližnjega.«

Iz celjske bolnišnice v Očetovo hišo

»V zadnjem tednu se je zdravstveno stanje br. Metoda močno poslabšalo, tako da se je danes iz celjske bolnišnice preselil v Očetovo hišo,« je zapisal br. Primož Kovač, provincialni minister Slovenske kapucinske province. Naj pokojni p. dr. Metod Benedik počiva v miru in večna luč naj mu sveti. Naj mu bo Nebeški Oče pravičen sodnik in bogat plačnik.