Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Spodbuda k sodelovanju ostaja duhovna oporoka Vlada Leskovarja

Za vas piše:
M. P.
Objava: 21. 10. 2025 / 07:27
Oznake: Duhovnik, odšli so
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 21.10.2025 / 08:26
Ustavi predvajanje Nalaganje
Spodbuda k sodelovanju ostaja duhovna oporoka Vlada Leskovarja
Vlado Leskovar (1971-2025). FOTO: Lea Babič, Bizeljsko.si

Spodbuda k sodelovanju ostaja duhovna oporoka Vlada Leskovarja

V ponedeljek, 20. oktobra, je nepričakovano umrl Vlado Leskovar, dolgoletni župnik na Bizeljskem in soupravitelj župnij Kapele in Dobova. S svojim delom v župniji, v kateri je nekoč deloval tudi bl. Slomšek, je močno zaznamoval ljudi, s katerimi se je srečeval.

Vlado Leskovar je izšel iz kmečke družine, v kateri sta se kar dva od petih otrok odločila za duhovni poklic. Njegov brat je Peter Leskovar, župnik v Zrečah. Doma je vladala stroga vzgoja, delo jim ni bilo tuje, močno pa so bili povezani tudi z župnijo. Vlado je za portal Bizeljsko.si pred nekaj leti povedal, da se je za duhovniški poklic odločil zaradi svoje vpetosti v župnijsko življenje, velik zgled pa mu je bil brat, ki je že študiral teologijo. 

Po duhovniškem posvečenju leta 1997 je bil najprej leto dni diakon na Teznem, nato tri leta kaplan v Brežicah, leta 2001 pa je postal župnik na Bizeljskem. "Ko prvič prideš, te pričaka množica navdušenih ljudi, naslednji dnevi in meseci na župniji pa so nato nekaj drugega, saj se soočiš z realnostjo. Ko praznovanje mine, je treba stvari pogledati z druge plati in poprijeti za delo. Vedel sem, da bo treba zavihati rokave na gospodarskem in pastoralnem področju," je povedal. 

Na Bizeljskem se je dobro vključil v župnijsko življenje, veliko je dal na povezovanje ljudi in sodeloval z različnimi društvi. "Če znamo stopiti skupaj, se lahko marsikaj lepega naredi. Veliko je bilo takih dogodkov, ki pustijo lepe spomine. Za opravljena dobra dela mi nikdar ni žal." S temi besedami je dobro povzel svoj pogled na svet. 

Po petih letih vodenja župnije Bizeljsko je v soupravo prevzel še župnijo Kapele, v zadnjih letih pa še Dobovo. Njegov zadnji večji projekt je bila obnova poškodovanega zvonika na župnijski cerkvi Marijinega imena v Dobovi. 

Organiziral je tudi številna romanja vernikov v znane romarske kraje, pogosto jih je tudi sam vozil z avtobusom. Tudi sam se je videl kot popotnika, romarja. V mladosti je rad zahajal v gore, leta 1998 je bil celo na Mont Blancu. "Potovanje mi je nekaj lepega, ob tem uživam in želim, da tudi drugi doživijo nekaj teh lepot. Obenem se človek medtem, ko potuje, tudi izobražuje. Ker je potovanje meni všeč, rad organiziram izlete in romanja."

Za leta, preživeta na Bizeljskem, je dejal, da so bila to najlepša leta njegovega življenja. Želel si je več sodelovanja med krajani. "Samo kot povezana družba bomo lahko funkcionirali in kaj lepega skupaj naredili."

Za svoje delo v župniji je leta 2017 prejel priznanje Krajevne skupnosti Bizeljsko, leta 2022, ko je obhajal srebrno mašo, pa je prejel tudi nagrado Občine Brežice. 

Kupi v trgovini

Knjiga meseca oktobra
Pot žalovanja
Duhovna rast
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh