Poljski filozof Lezsek Kołakowski je glavno značilnost – in prednost – evropske kulture videl v njeni sposobnosti, da se distancira od same sebe in pogleda nase od zunaj, z očmi drugega. To ji omogoča univerzalno razumevanje, nepristransko vrednotenje in priznavanje načelne enakovrednosti vseh drugih kultur. S pomembno omejitvijo: tistih kultur, ki so v temelju sovražne in uničevalne do drugih, ne more sprejemati, saj je to v nasprotju z njeno univerzalno odprto naravnanostjo. Koliko se je Evropa (oziroma Zahod) tega načela v zgodovini dejansko držala, je druga tema, sicer izjemno pomembna, a tule vendarle ne bistvena. 

Bistveno je namreč vprašanje, kam kultura stopi, ko gre izven same sebe: ali se res tako globoko in scela potopi v drugo kulturo, da lahko gleda nase z njenimi očmi, ali pa se postavi v neki abstrakten, nerealen prostor, v katerem lahko opazuje poteze, oblike in vsebine različnih kultur, vključno s svojo, kakor na računalniškem zaslonu in jih objektivn...