Prikaza zgodovine in utripa življenja župnije se doslej še nihče ni zares lotil. Župniku se je to zdelo precej pomembno, saj je prič prvih let te še vedno dokaj mlade župnije čedalje manj med nami. Škoda bi bilo, da njihovi spomini skupaj z njimi odidejo v pozabo.

Zato je bila sestavljena zgodovinska ekipa v sestavi: Marta Anžlovar, Matej Holcar, Uroš Kern, Darja Kocbek, Janja Novak, Marja Panker, Boštjan Zajc in Lilijana Žnidaršič Golec, ki se je zavzeto lotila te naloge.

Naslovnica zbornika. FOTO: Anton Novak

V zborniku je predstavljeno območje župnije, od prvih omemb Tomačevega in Jarš pred več kot 500 leti do ustanovitve pokopališča in pokopališke kapele pri Sv. Križu leta 1906, gradnje Plečnikovih Žal (Vrta vseh svetih) tik pred 2. svetovno vojno, ustanovitve župnije leta 1965 ter gradnje in posvetitve cerkve Vseh svetih leta 1987.

Slovesnost posvetitve cerkve Vseh svetih, 31. maj 1987. Vir: Župnijski arhiv

Zgodovinsko predstavitev bogatijo pričevanja župljanov in utrinki iz drugih zapisov, ki kažejo živahen utrip življenja v župniji. Zbornik je vsebinsko in oblikovno bogat, obsega skoraj 180 strani in vključuje tudi zgodovinske, arhivske in osebne fotografije dogodkov v župniji.

FOTO: Nataša Sedminek

Kjer se srečujeta življenje in smrt

Kot je v uvodniku zbornika zapisal župnik Peter Možina, je župnija nastala na območju, »kjer se stikata – pravzaprav povezujeta – življenje in smrt, tuzemsko in večno. Tu, pri Sv. Križu, (danes pogosteje rečemo na Žalah) srečujemo življenje od rojstva do smrti – smrti, ki jo danes vse prevečkrat odrivamo na rob, se je izogibamo, pogosto tudi živimo tako, kot da je ni. In vendar: tudi nas bo nekega dne obiskala sestra smrt, naše zemeljsko življenje se bo izteklo in vstopili bomo v večnost«.

Župnik Peter Možina z zbornikom v rokah. FOTO: Anton Novak

Materinsko zavetje in tolažba

Srce župnije je že od začetka cerkvica Sv. Križa, ki je bila najprej zasnovana kot pokopališka kapela, pozneje pa je postala župnijska cerkev. V njej se prepletajo življenje in smrt, veselje in bolečina, stiska in upanje. »Cerkev Sv. Križa tudi po izgradnji nove in večje cerkve Vseh svetih ostaja privilegiran kraj srečevanja in molitve. Številni ljudje, verni in neverni, se ustavijo v njej, saj je odprta ves dan in v svoje naročje sprejema bolj ali manj ranjene in preizkušane ljudi. Ponuja jim materinsko zavetje in tolažbo. Križani Jezus na velikem križu v prezbiteriju in Žalostna Mati božja z umrlim Jezusom (pietà) podarjata sočutje vsakomur, saj sta tudi onadva izkusila stiske in trpela po nedolžnem.«

Kip Marije, imenovan Mati Kristusova, v cerkvi Vseh svetih. Vir: Župnijski arhiv

Kot na železniški postaji

Večina ljudi Žale povezuje s smrtjo in pogrebi, pravi župnik, »a mi, ki tu živimo, vemo, da tu niso samo pogrebi, temveč je to kraj živahnega, brbotajočega življenja, kamor prihaja veliko živih: obiskovalci prihajajo na pokopališče, župnija pa z bogoslužjem in svojimi dejavnostmi priteguje ljudi ter jih usmerja k Bogu«. Po njegovih besedah je pokopališče namenjeno tudi živim. »Številni pridejo na pogreb prijateljev ali družinskih članov, obiskujejo grobove, nekateri pa gredo preprosto na sprehod po lepo urejenem in zelenem pokopališču. Tu lahko srečamo ljudi iz vse Ljubljane, vse Slovenije in tudi iz tujine. Včasih je toliko vrveža, da se počutim, kot da bi bil na železniški postaji!«

Tramvaj pri Sv. Križu. Vir: Fotografija iz publikacije Kronika slovenskih mest, 1940, št. 4, str. 214. 

Na Žalah se lahko tudi poročite

Ob tem poudarja, da je življenje župnije zelo bogato in dinamično, z veliko dogajanja, saj ima tu svoj prostor lepa župnijska skupnost. V župniji deluje veliko raznolikih skupin, redno obhajamo sv. maše, se prenavljamo pri zakramentu sprave, se veselimo ob praznikih, sv. krstu otrok in odraslih, obhajamo poroke. »Da, na Žalah se lahko tudi poročite! In na tem kraju živi vera. Kjer se stikata življenje in smrt, tam se pojavljajo življenjska vprašanja, tam se rojeva vera. Zakaj sem na svetu, čemu živim, kam grem po smrti? Ali ima Bog z menoj kakšen načrt? Zelo me navdihuje poimenovanje naše župnije. V križu je naše upanje in naša moč. Po križu je prišlo veselje na svet, pravi starodavni odpev. Naj Kristusov križ varuje našo župnijo, jo napaja z božjo lučjo in nam kaže pot v večnost!«

FOTO: Anton Novak

Delo se nadaljuje

Župnik je hvaležen vsem župljanom in drugim ljudem dobre volje, ki so prispevali svoje spomine, podatke in fotografije, povezane z župnijo. »V to knjigo smo vključili najbolj temeljne vidike iz zgodovine naše župnije. Raziskovanje pa nadaljujemo, saj želimo do sedaj zbrano gradivo še poglobiti in v prihodnosti objaviti nadaljevanje tega dela. Vanj bomo vključili tudi ostale prispevke, ki v tej knjigi še niso objavljeni,« je še dodal. 

Predstavitev zbornika ob župnijskem praznovanju

V nedeljo, 13. septembra 2026, ob župnijskem praznovanju Povišanja Svetega Križa, je bil zbornik predstavljen pri sv. mašah na Žalah in dosegljiv ob priporočenem daru v avli cerkve Vseh svetih. Distribucijo in prodajo je prevzela Založba Družina.

FOTO: Anton Novak

Marja Panker se je imenu celotne zgodovinske ekipe zahvalila vsem župljanom, ki so prispevali svoje spomine, podatke in fotografije. Odziv je bil dober, čeprav so nekateri potrebovali malo več spodbude, da so svoje zgodovinske spomine tudi ubesedili oz. napisali.

FOTO: Anton Novak

Prvi odzivi ob izdaji zbornika so pozitivni. Mnogi, tako starejši kot mlajši, so v njem našli marsikaj zanimivega, kar je bilo iztrgano pozabi. Vabljeni, da se z njim seznanite tudi vi.