Omanov najbolj znani umetniški cikel je »Ecce homo«, ta naslov dolgoletne serije slik je vzel iz svetopisemskih besed »Glejte, človek!«, s katerimi je Pilat sovražni judovski množici predstavil mučenega Kristusa. Ta podoba v ljudeh ni zbudila sočutja, zahtevali so njegovo smrt – križanje na Kalvariji. Oman je pasijonski lik simbolno duhovno in konkretno likovno transformiral, saj ne upodablja realističnega Kristusa, temveč abstrahirano človeško postavo. Lahko je sveta ali profana podoba, zato jo vidimo tako v cerkvah kot v razstaviščih, vselej pa asociira vprašanja o človekovem notranjem svetu, duhovnosti, občutljivosti, solidarnosti, minljivosti, večnosti … 

Oman je pasijonski lik simbolno duhovno in konkretno likovno transformiral, saj ne upodablja realističnega Kristusa, temveč abstrahirano človeško postavo.

V sakralnih prostorih umetnik večje število posameznih slik razporedi v kompozicijo s središčnim križem – navadno v obliki križa tau – in simetrično razporeditvijo posameznih vertikalnih slik. Ob križu so tako na simbolen način zbrani apostoli, svetniki in/ali verniki. 

Slike v ciklu »Ecce homo« nastajajo na znamenitem betonskem zidu ob slikarjevem ateljeju v Bekštajnu, na katerega v več barvnih plasteh naslika človeško figuro in jo prelepi z gazo, nato gazo odtrga in s tem dobi dvojno sliko – na steni in na gazi. Gazo v nadaljnjem procesu nastajanja slike razreže, kolažira in nalepi na platno, včasih te slike ustvarja tudi z drugimi materiali. V več desetletjih je ustvaril veliko število tovrstnih slik, ki imajo različne likovne izraze in barvne odtenke. Za jesensko številko Oznanjevalca smo izbrali rjavo podobo iz leta 2016, saj asociira na spreminjanje narave, njene sadove – za katere se zahvaljujemo – in pot proti zaključku cerkvenega leta.

Članek je bil objavljen v reviji Oznanjevalec (4/2026).