Več športa, manj nasilja med mladimi

Skok v daljino, premagovanje ovir nazaj, dviganje trupa, predklon na klopci, vesa v zgibi, tek, dotikanje plošče z roko, merjenje kožne gube … Vsi, ki smo šolo obiskovali po letu 1981, se dobro spomnimo ur športne vzgoje, ko smo se merili v različnih gibalnih sposobnostih za športnovzgojni karton (ŠVK). Gre za enega najcelovitejših nacionalnih sistemov spremljanja telesne zmogljivosti mladih na svetu. Čeprav se nam je kot učencem marsikatera naloga zdela dokaj nesmiselna, ima vsaka določen namen, rezultati testov pa odslikavajo telesne zmogljivosti posameznih generacij. Zadnji rezultati, ki so jih v začetku junija predstavili na Fakulteti za šport, niso spodbudni in kličejo k ukrepanju. Slabši telesni in gibalni razvoj namreč vpliva na ostala področja otrokovega razvoja in ga povezujejo tudi z negativnimi duševnimi in vedenjskimi pojavi. Dolga senca pandemije Pandemija covida 19 z vsesplošnim zaprtjem in šolo na daljavo še vedno širi svoje lovke. Breme takratnih ukrepov otroci in mladostniki še vedno nosijo in postaja vse težje. Njihove gibalne sposobnosti so še daleč pod ravnjo iz časov pred epidemijo. Trendi so v zadnjih petih letih v upadanju. Letos so v statistiki prvič gledali iste otroke v primerjavi s prejšnjim letom. Analiza razvoja 116.000 otrok je v enem letu razkrila izrazit upad gibalne učinkovitosti pri fantih in stagnacijo pri dekletih. Med vsemi starostnimi skupinami je vidno napredovala le skupina sedemletnikov, pri ostalih so vse gibalne sposobnosti še vedno daleč pod ravnjo predkoronskega obdobja – največje negativne trende pa so zasledili pri gibljivosti, eksplozivni moči in hitrosti izmeničnih gibov. To je nenavadna kombinacija, saj so običajno otroci z manjšim mišičnim tonusom bolj gibljivi. Rezultati so pokazali, da so otroci vse bolj šibki, bolj napeti, imajo počasnejše delovanje osrednjega živčnega sistema. Njihove reakcije so počasnejše ne le na telesni, ampak tudi na kognitivni ravni. Otroci razmišljajo počasneje, kar se kaže tudi pri reševanju pisnih testov – vedno bolj jim je v izziv, ali bodo naloge pravočasno rešili. Razlog za slabše ocene ni več vezan le na neznanje, temveč tudi na nezmožnost dokončanja testa. Šibki, napeti in počasni v razmišljanju Šibki in napeti ljudje s počasnim razmišljanjem niso dober obet za delovanje družbe, je ob predstavitvi analize opozoril vodja nacionalnega sistema ŠVK prof. dr. Gregor Starc. S tem se strinja tudi naš sogovornik, športni psiholog dr. Matej Tušak, ki pa navaja, da to ni zgolj posledica koronskega časa, je pa ta situacijo precej pospešil. »Premalo gibanja je posledica tega, da gre ljudem dobro in da so zaradi tega razvajeni. Vsakršna športna aktivnost pa vsaj na začetku zahteva kar nekaj napora.« Danes se iščejo lažje poti do užitka in zadovoljstva, predvsem v telefonskih zaslonih in računalniških igricah. Čas, ki ga mladostniki preživijo pred zasloni, se je, kot je dejal Starc, s štirih ur podaljšal na šest ur dnevno. To pa vodi v telesno in kognitivno lenobo, ki se odraža v vse počasnejšem razmišljanju, opozarja Tušak. Več ekranov pomeni nižjo stopnjo pozornosti, težave pri učenju in nezmožnost uživanja v čemerkoli. Iz poročila rezultatov izhaja še, da šolske obremenitve otrokom ustvarjajo vse več stresa. »Tako imamo vedno bolj neumne in nesposobne ljudi, ki so vedno manj pripravljeni narediti in vedno težje najdejo smisel v življenju,« opozarja Tušak. Vpliv na vedenjske vzorce Če temu dodamo še pomanjkanje gibanja in sproščenega druženja z vrstniki, vse pogostejšo socialno izoliranost otrok in mladostnikov, ki se odnosov namesto v medosebnih stikih učijo prek družbenih omrežij, dobimo »nevarno mešanico«. Ta mladim zmanjšuje sposobnost empatije in presoje, kaj je prav in kaj narobe, ter s tem nezmožnost presojanja posledic raznovrstnih dejanj, je navedeno v poročilu rezultatov ŠVK 2025. Posledično se krepi skrb vzbujajoč trend – naraščanje stresa, agresije in medvrstniškega nasilja. Tu ima šport posebno moč. »Otroci in mladostniki, ki so bolj zmogljivi, so praviloma tudi čustveno odpornejši, samozavestni, lažje obvladujejo napetosti in stres ter bolje razvijajo socialne veščine, kot so sodelovanje, fair play in empatija. Naši podatki kažejo, da pomanjkanje gibanja ne vodi le v slabšo telesno zmogljivost, ampak tudi povečuje tveganje za vedenjske težave,« je dejal Starc. Šport kot učitelj nenasilne komunikacije Raziskave potrjujejo, da redna telesna dejavnost krepi odpornost na stres in zmanjšuje čustvene izbruhe. Šport je odličen učitelj socialnih veščin in spoštovanja, kombinacija športa in učenja nenasilne komunikacije pa se je izkazala kot ena najučinkovitejših preventivnih strategij proti nasilju v šolah. »Iz dolgoletnih izkušenj lahko povem, da je mladostnik, ki ima zgodovino nasilnega vedenja, po uri športne vzgoje zadovoljen. Saj sprosti vse negativne vsebine, ki mu jih je naložilo življenje. Ne glede na to, ali gre za borilni šport, igre z žogo ali sprehod s pogovorom, gibanje mladostniku pomaga odložiti breme na sprejemljiv način,« je ob predstavitvi rezultatov ŠVK 2025 povedal Luka Vuković, nekdanji reprezentant v judu in dolgoletni športni pedagog. Da telesna dejavnost pripomore k reguliranemu, dovoljenemu načinu sproščanja energije in napetosti, poudarja tudi Tušak: »Hiperaktivnemu otroku največkrat svetujemo ukvarjanje s športom, ker bo tam lahko potrošil veliko energije na sprejemljiv način in bo za to lahko celo nagrajen. Borilni športi na primer dovoljujejo določene vrste agresivnega vedenja, ki so v družbi sprejemljive, sprejete, dovoljene, hkrati pa na ta način seveda preprečijo, da bi ti ljudje mogoče iskali drugačne načine fizičnega nasilja.« Filter, ki zmanjšuje verjetnost nasilja Primanjkljaj ukvarjanja s športom tako povečuje verjetnost, da bodo ljudje stiske in napetosti sproščali drugje. Teh stisk pa je po drugih raziskavah in podatkih vedno več. Prva borba proti stresu se začne s telesno pripravljenostjo – tisti, ki so telesno bolje pripravljeni, stres bolje prenašajo, poudarja športni psiholog. »Če imamo otroke, ki so telesno slabše pripravljeni, kot so bili včasih, bodo prej doživeli vsaj srednjeročne posledice stresa. Ker preprosto nimajo dovolj energije, da bi se telo lahko prilagodilo na spremenjeno situacijo, ki je posledica delovanja nekega stresorja.« Slabša telesna pripravljenost otrok pomeni več težav pri soočanju s stresom in pri obvladovanju čustvenih stanj, kar se lahko kaže v fizičnem nasilju do drugih, pa tudi do sebe (samopoškodovanje, samomori). »Boljša telesna pripravljenost je zagotovo filter, ki zmanjšuje verjetnost nasilja in prenašanja negativnih čustev na slab način,« omenja Tušak. Kaj so rešitve? Analiza rezultatov je pokazala na nujnost ukrepanja. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK in redni profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je ponovil zahtevo po povečanju obveznih ur športa v šolah na eno uro dnevno. Sploh zaradi vse večjih razlik med otroki, katerih starši si lahko privoščijo vadbo v klubih, in tistimi, ki te možnosti nimajo. Klubi so sicer dobra učilnica učenja odgovornosti, postavljanja ciljev in prenašanja stresa z udeležbo na tekmovanjih. Matej Tušak pa je v pogovoru za Našo družino omenil pomen spodbujanja športne aktivnosti v domačem okolju. »To je daleč največ, kar je mogoče narediti. Na ta način izobraziš, vzgojiš otroka, ki mu je športna vzgoja blizu in ki bo tudi sam kot odrasel, ko ne bo imel več organizirane oblike športne aktivnosti, poskrbel za telesno vadbo.« Na tem mestu je izpostavil potrebo po širših, nacionalnih akcijah in programih, ki bi družine spodbujali k vzgoji za športno udejstvovanje ter jim bili v podporo in pomoč pri krepitvi telesne aktivnosti kot vrednote. Koristno izkoristite počitnice V nekaj dneh bodo sicer šolske telovadnice in igrišča izpraznjeni, tudi marsikateri klubi v poletnih mesecih ne bodo izvajali aktivnosti. Bo pa zato več priložnosti za skupno družinsko športno udejstvovanje, za vzpon na hrib, plavanje, kolesarjenje; pa tudi za to, da izkoristite bližnje igrišče, se pomerite v košarki ali nogometu. Pokažite otrokom, da še niste za staro šaro. V dneh, ko boste starši v službi, otroci pa doma, pa Matej Tušak priporoča, da otrokom, če lahko, poiščete rekreativne dejavnosti, tečaje plavanja, teka, različnih športov .... »Nekaj, za kar med letom nimajo časa, da poskusijo različne stvari in morda najdejo nekaj, kar jih veseli. Karkoli jih bo zaposlilo in zahtevalo od njih telesno aktivnost, sicer bodo prespali pol dopoldneva, potem pa bodo obviseli na telefonih in računalnikih, njihovo stanje pa bo prvega septembra bistveno slabše, kot je sedaj.«

Dostop do članka (47174)

Več športa, manj nasilja med mladimi

Več športa, manj nasilja med mladimi

Dolga senca pandemije

Potrebujemo več zgodb, ki nas oblikujejo

Džungla v knjižnici

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.