Zapri
Iskanje

Praznovanje velikega šmarna na Muljavi

Za vas piše:
Helena Adamič
Objava: 15. 08. 2021 / 11:44
Oznake: Cerkev, Maša
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 15.08.2021 / 13:40
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Praznovanje velikega šmarna na Muljavi

Praznovanje velikega šmarna na Muljavi
Župnik Dejan Pavlin med pridigo. Je cerkev in je Cerkev, je povedal. FOTO: Helena Adamič
Danes, ko so na Marijin praznik njene romarske poti močno oblegane, so jo med drugim počastili tudi cerkvi Marijinega vnebovzetja na Muljavi, eni od podružničnih cerkva v Župniji Krka.

Na sončno in vroče dopoldne se je župnik Dejan Pavlin pri mašnem bogoslužju v pridigi dotaknil razlogov, zakaj se je Marija največkrat prikazala zelo preprostim in ponižnim ljudem. Njen razlog, da je stopila z nebes do svojih otrok, je bil vedno en sam: spodbuditi ljudi k molitvi in spreobrnenju. Naročala je moliti rožni venec, s pripravljenim srcem sprejemati zakramente, tudi pozvala k zidavi ali obnovi kakšne porušene cerkve.

Marija Vnebovzeta, ki jo danes častimo naj bo naša priprošnjica v nebesih in naša trdna opora pri vsem našem prizadevanju, da bi živeli kar in kakor je Božja volja za nas in tudi ji prišli do končnega cilja – življenja pri Bogu. (Dejan Pavlin)

Muljavska cerkev je sicer znana po svojem bogatem baročnem oltarju, ki prikazuje Marijino vnebovzetje. FOTO: Helena Adamič

Spremenimo sebe in tako spremenimo Cerkev

Takšno navodilo je ob svojem klicu v posvečeno življeno dobil tudi Frančišek Asiški, prepričan, da mora obnoviti cerkev pri sv. Damjanu. A ob obnovi je dejansko spoznal, da je potrebno obnoviti ne le cerkev, temveč Cerkev. Za kaj takšnega pa je potrebno začeti pri sebi, tako je vzel evangelij, ga živel in spreobrnil sebe. In mnogi, ki so ga videli, so ga začeli posnemati ter tako popravili Cerkev - ne le cerkev. 

Marijino sporočilo slišimo in poznamo tudi danes. Čeprav še ne puščajo strehe cerkva, pa pušča streha naše vere, majejo se stene duhovne zgradbe, k čemur prispevamo sami: z našo neenotnostjo, delitvijo na naše in vaše, versko brezbrižnostjo. A temelji Cerkve se tresejo, ker smo zamajali našo osebno vero. Pa začnimo pri sebi, kot sveti Frančišek, kot Marija, ne v napuhu niti prepričanju, da sem boljši kot drugi.

Na današnji Marijin praznik smo se ob osamosvojitvi Slovenci izročili Mariji v varstvo. Skozi vso svojo pestro narodovo zgodovino namreč čutimo njeno materinsko roko in oporo. Da bi bilo tudi v prihodnje vedno tako, se bomo tudi danes Mariji kot narod in posamezniki izročili in posvetili. (Dejan Pavlin)

O cerkvi na Muljavi

Nastanek gotske cerkve Marijinega vnebovzetja sega v prvo polovico 15. stoletja. Okrašena je s freskami Janeza Ljubljanskega in zlatim baročnim oltarjem, ki spada med najbogatejše in najlepše svoje vrste pri nas. Iz lesa ga je 1674 izrezljal ljubljanski podobar Jernej Plumberger, za pozlato in poslikavo sta poskrbela Jakob Moenhardt in Anton Schernauitsch iz Višnje Gore. V višino meri 6 metrov, skorajda toliko tudi v širino, bogati ga 26 podob v celi postavi, od tega 8 angelov in še 25 glavic angelov s perutnicami ter več kot 100 ornamentalnih delov.

Leta 1475 je cerkev doživela velik turški napad, ki je danes zabeležen v povesti Jurij Kozjak rojaka Josipa Jurčiča. Med arheološkimi izkopavanji so odkrili, da je bila prva cerkev na tem mestu romarska zgradba, ki jo je kasneje nadomestil gotski prezbiterij, v 15. stoletju je ta cerkev prostor prepustila novi gotski zgradbi. Jedro cerkve je takšno, kot je bilo sprva sezidano v 15. stoletju.


Nalaganje
Nazaj na vrh