Od časov racionalizma (ratio 'razum') v 18. stol. se vleče predsodek o nezdružljivosti razuma in vere, ki pa se nikoli ni izkazal za kaj več kakor predsodek. Racionalizem je triumfiral s pozitivizmom 19. stol. Takega je prevzela marksistična ideologija. Zato še životari pri nas. A danes vemo, da je znanstvena racionalnost samo ena od naših razumnih dejavnosti, ki ne more sebe uveljavljati za edino legitimno razumnost.

Trije dejavniki vere so: milostni dar, razumna presoja in svobodna odločitev. Vera sicer ni razumska (nismo si je izmislili, zato vsebuje skrivnosti), je pa razumna. Mnogi danes tulijo z volkovi, ko pravijo, da razumni premislek za verovanje ni potreben. Z omalovaževanjem razumnosti v veri se le-tej dela zelo slaba usluga. Verovanje ni fanatizem. Razumno je mogoče ugotoviti, da so trditve, da vse nastaja in se razvija po slepem naključju, malo verjetne. Če bi bili ljudje proizvod slepega naključja, bi postala ideja o dostojanstvu človeka brez osnove....