Včasih so imeli na koru tudi pomočnika, ki je gonil meh. Ta je moral biti stalno dovolj napet, da so piščali dale ton.

Danes je seveda vse na elektriko, ponekod pa se še najdejo te naprave. Za vsak primer, da ne utihnejo orgle, če izpade tok ali če obstaja izrecna želja o prikazu poganjanja meha pri kakšnem koncertu ali demonstraciji orgel.

Študij v Münchnu je bil najbrž precej zahteven?

Dve leti je res malo časa. Lotila sem se nekaj novih skladb, ki sem se jih hotela naučiti, imela projekt s komorno glasbo, istočasno pa sem v prvem letu hodila enkrat na teden še v Stuttgart, kjer sem imela zaključni izpit iz čembala. Še nekaj koncertov, in zaključni izpit je bil mimogrede pred vrati.

Ima profesor pri magisteriju kakšno posebno vlogo? Predlaga on skladbe? 

Odločata skupaj oba v pogovoru, analizi in oceni sprotnega dela. Za zaključni izpit sem povedala, kaj bi rada, kakšne želje imam. Lahko se izbere tudi skladbo, ki si jo obdelal že pri pouku. Če ugotoviš, da ti je dobro ležala, da si jo z veseljem igral. Včasih je pametno imeti nekaj, kar je že dobro usedeno. Da ni vse še zelo sveže, da ne vadiš z neko notranjo negotovostjo in napetostjo do zadnje minute in upaš, da bo šlo vse po sreči. Dobro je, da imaš možnost čim večkrat preigrati izbrane skladbe. Potrebna je izkušnja nastopa. Vsakokrat, ko igraš, je povesm drugačen občutek, interpretacija in odnos do glasbe zorita. Nekajkrat sem doživela prav prijetne izkušnje.

Vsakokrat, ko igraš, je povesm drugačen občutek, interpretacija in odnos do glasbe zorita.

Potrebna je torej vaja, vaja in spet vaja. 

Da, vaja, ure dolgo. Vendar moraš pravi čas tudi odnehati. Ko vidiš, da ne gre več, da nisi več produktiven, potrebuješ odmik, sprostitev.

Prsti morajo ostati prožni, kajne? Pa glava tudi.

Ko sem zadnja leta imela kakšne pavze, sem opazila, da tista osnovna predstava ostane. Veš, kaj želiš in veš, kako mora zveneti. Prsti pa potrebujejo par dni, da so ponovno v formi, da gibi tečejo. Med študijem tega ni, ker vadiš kar naprej in ni treba ponovno zbujati motorike.

Kako je bilo na magistrskem izpitu?

Prva skladba je bila iz španskega baroka. Igrala sem na orglah, ki so stale leto in pol sposojene tukaj. Tam sem igrala to skladbo, potem pa na velikih orglah v glavni dvorani skladbo Johanna Sebastiana Bacha, dve skladbi komorne glasbe, moderno skladbo in eno dolgo romantično skladbo. Program je trajal dobro uro.

Magisterij je licenca za prihodnost, za poučevanje?

Poučevala sem že prej. Že na začetku sem imela nekaj pedagoških predmetov, ki so bili obvezni. Pri enem teh predmetov smo morali imeti tudi učence, da smo praktično dobili izkušnjo poučevanja. Ti učenci so dobili ta pouk zastonj. Prišli so enkrat na teden za eno uro. Enkrat na teden pa smo imeli skupno uro, ko so bili vsi študentje zraven. Ker sem imela pouk skupaj s študenti klavirja, sem tudi sama tam poučevala klavir. Zame je bilo zelo dobro izkustvo tudi zato, ker so bili pri tej uri prisotni drugi študentje. Ko je učenec odšel, smo skupaj ocenili, kaj je bilo v redu, kaj ne, na kaj bi bilo treba položiti več pozornosti, katere napake popraviti. Bila je odprta in dobra presoja, ki mi je zelo pomagala. Tisti učenec je tudi kasneje, ko sem zaključila to izobraževanje, še naprej hodil k meni na učne ure. Bile so to seveda privatne ure. Tako se je moje poučevanje začelo. Obsežno pa sem zečela poučevati šele potem, ko sem zaključila magisterij.

Poučevala sem že prej. Že na začetku sem imela nekaj pedagoških predmetov, ki so bili obvezni.

Finančno je študij veliko breme, šest let študijske dobe?

Imela sem srečo, da sem dobila štipendijo za obe stopnji z Ministrstva za kulturo. Za denar mi na srečo ni bilo treba skrbeti.

V tem času sta s fantom Nacetom dozorela tudi za poroko in ustanovitev družine.

Ko sem zaključila svoje šolanje, sva se na jesen istega leta tudi poročila.

Sta si postavljala vprašanje ostati tu ali iti domov?

Glede tega je bilo to zelo zanimivo obdobje. Odprle so se mi tudi dobre možnosti, da bi se zaposlila v Sloveniji. Po svoje mi je to zelo dišalo. Vendar je bilo treba sedaj napraviti skupno odločitev. Mož je imel delo doma, ni pa bil najbolj zadovoljen. Želel si je kakšno izkušnjo iz tujine. Pred leti se je že izobraževal v Münchnu in mu življenje tu ni bilo tuje. Tudi sama sem bila v dilemi, ali naj primem delo v domovini ali nadaljujem študij čembala do magisterija. Odločitev ja padla za München. On se je zaposlil, jaz pa sem začela s poučevanjem in se vpisala na nadaljevanje študija za čembalo v Nürnbergu. Za ta magisterij sem imela tako malo obveznosti, da sem lahko en dan na teden uredila vse. Hitri vlak vozi eno uro in so bile časovne izgube majhne.

Tudi sama sem bila v dilemi, ali naj primem delo v domovini ali nadaljujem študij čembala do magisterija. Odločitev ja padla za München.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Naša luč (04/2024).