Pred nekaj leti je Francozinja Marie-Hélène odšla k Bogu. Na pogrebni dan je duhovnik prebral njeno duhovno oporoko, od katere objavljamo nekaj odlomkov.

Vsem bi rada povedala:

1. Ob koncu življenja (ki je bilo po mnenju nekaterih kratko, po mnenju drugih dolgo, odvisno od posameznikove starosti) lahko po svojih izkušnjah pričujem, da je sreča samo pri Bogu.

Kot vsak človek sem jo iskala tudi sama. V mladosti sem bila prepričana, da bom lahko popolnoma srečna le, če se bom poročila (seveda z najlepšim in najbolj očarljivim princem) ali postala redovnica. Ni me prav posebno skrbelo, da bi ostala samska, vendar sem imela v svoji glavi čisto »tradicionalne« predstave.

Bog mi je na zabaven način pokazal, da me lahko osreči samsko! Pozor! Ne pravim, da je treba ostati samski, če želiš biti srečen ... Tudi ne pravim, da svet v življenje ne prinese nekaj veselja: jaz sem med prvimi, ki so ga v svetu našli veliko. Želim le povedati, da je to veselje minljivo, zato je bolje, da se nanj ne navez...