Naš silno povezan svet nas prepričuje, da je mogoče vse videti, vedeti, izmeriti.

In vendar je vsak od nas že izkusil, da obstaja več, kot je videti na prvi pogled. Pred umetniškim delom, v srečanju, ki se nas dotakne, ob rojstvu ... ali ob smrti. Je prostor, ki se odpre, skrit, a resničen.

Tudi v Svetem pismu se Bog razodeva v tem prostoru.

V oblaku na gori.

Navzočnost, ki jo bolj čutimo kot dojamemo.

In na velikonočno jutro učenci najdejo grob ... prazen. Ničesar ni videti.

A prav pred to praznino naenkrat začnejo videti drugače.

Morda danes verovati pomeni pustiti prostor tistemu, česar se še ne vidi … in se, ko se približujemo božiču, pripraviti na to, da prepoznamo vsemogočnega Boga, ki se učloveči in nam je tako blizu v jaslih.

Taizéjski brat ANDRAS,
prevedel M. P.