Med prvo svetovno vojno so zdravniki opazili pojav, ki ga prej niso dobro razumeli. Tisoči vojakov, ki niso bili telesno ranjeni, so se psihično zlomili. Dolgotrajno obstreljevanje, strah, smrt in negotovost so bili več, kot je človek zmogel nositi. Nekateri niso mogli več govoriti, drugi so se tresli, tretji so obstali kot okameneli. Danes vemo, da človek ni ustvarjen za to, da bi sam nosil neznosna bremena. Ta zgodba razkriva nekaj pomembnega. Ko pride preizkušnja, se pokaže, na kaj človek zares opira svoje življenje. Dokler je morje mirno, skoraj vsaka ladja dobro pluje. Vihar pa razkrije, ali ima sidro.

Prav zato so Jezusove besede v današnjem evangeliju tako neizprosne: »Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden.« Jezus ne zavrača družine. Ne zahteva, da svoje bližnje ljubimo manj. Zahteva pa, da njega ljubimo bolj, ker je vse drugo premajhno, da bi nosilo težo našega srca. Zdravje odpove, premoženje izgine in tudi odnosi se spremenijo. Tudi najboljši ljudje nas ne...