»V ledinskih imenih so vsebovani zgodovinski in jezikovni razvoji iz starih časov. Sodijo med ogrožena imena, ker zaradi razpada tradicionalnih kmečkih struktur in divjega poseljevanja pokrajine vedno bolj padajo v pozabo,« je zapisala Isolde Hausner v knjigi Geographische Namen als Träger des kulturellen Erbes einer Region (Hamburg, 2017).

Vinko Wieser s knjigo Imenska pokrajina v Kotmari vasi na predstavitvi na Slovenski matici v Ljubljani 9. aprila 2025. FOTO: Ivo Žajdela

89 hišnih in 287 ledinskih imen, njihov pomen, izvor in pisna oblika

Vesava, Črezdol, Vrde, Plešivec, Kotmara vas – pet vasi in njihova imena: V knjigi Imenska pokrajina v Kotmari vasi je avtor knjige Vinko Wieser iz Čahorč pri Kotmari vasi predstavil 89 hišnih in 287 ledinskih imen ter njihov pomen, izvor in pisno obliko. Na osnovi ustnega izročila, dokumentiranega tudi v arhivskih zapisih humperške gospode, se pokaže, da imajo na Gurah, kot rečejo temu območju (v pomenu: na gorah) opraviti z večstoletno kontinuiteto imen večinoma slovenskega izvora. Danes so ta imena razpeta med ohranitvijo in izginotjem, posebej še med priznanjem slovenskega jezika na Koroškem in njegovim zanikanjem. Ta priročna dokumentacija imenskega bogastva v Kotmari vasi bo brez dvoma prispevala k njeni trajni ohranitvi.

To je knjiga za vse Slovence, ki jih slovenstvo zanima

Avtor knjige je zapisal, da je to knjiga o zgodovini, izvoru in pomenu zemljepisnih imen v petih krajih občine Kotmara vas (jugozahodno od Celovca in severno od Drave). Pomaga razumeti pomen zemljepisnih imen, ki jih poznajo v domačem slovenskem narečju. Priročnik je napisan dosledno v slovenskem in nemškem jeziku.

Zbrano delo je predvsem sad dela Kotmirčanov, napisano je predvsem zanje, hkrati naj bo most med preteklostjo in sedanjostjo in osnova za dobro bodočnost. Vendar je knjiga seveda veliko več. To je knjiga za vse Slovence, ki jih slovenstvo zanima, in to je knjiga, v katero je avtor vložil veliko dela, da je zbral vso to množico domačih in ledinskih imen, ki v veliki večini govorijo, da so tod živeli Slovenci.

Osnovno delo zbiranja imen je opravil Jozi Pack

»S to publikacijo nadaljujemo in pogla­bljamo kotmirski imenski projekt, ki se je začel leta 2008 z izdajo Zemljevida Gorjancev. Osnovno delo zbiranja je v letih na prehodu med 20. in 21. stoletjem opravil Jozi Pack, doma pri Krznarju na Plešivcu. Vso moč za zbiranje imen v ročno izdelanih zemljevidih je Jozi črpal iz ljubezni in spoštovanja do domačega slovenskega narečja, vedenje za točno lokalizacijo imen v parcelah na zemljevidu pa je sad njegovega poklica kot zidar in gradbeni mojster,« je pojasnil Vinko Wieser.

»Moja osebna radovednost za domače okolje in še posebej za nastanek imen sta bili povod, da sem v arhivih iskal po sta­rejših pisnih sledovih imen. Dejstvo, da marsikatera sovaščanka, marsikateri so­vaščan ni več razumel pomena imena Ledine ali Dobrave, še posebej pa dejstvo, da so oblasti, njeni uradniki in tudi številne ustanove malomarno ravnale z imensko dediščino, so me priganjale, da se lotim dela.«

Nekdanja orientacijsko moč ledinskih in hišnih imen

»V 60. in 70. letih 20. stoletja sem dnevno doživljal samoumevno orientacijsko moč ledinskih in hišnih imen pri starejših domačinih, moj oče Milan je v pogovoru s sosedi s temi imeni magično obujal lokalno zgodovino. S prestrukturiranjem in izginjanjem kmetijstva v zadnjih desetletjih nazaduje tudi uporaba teh imen,« pove avtor.

Odkar je Slovensko prosvetno društvo Gorjanci objavilo svoj zemljevid, zanimanje spet raste, saj vedno več ljudi sega po tiskanem oz. elektronskem zemljevidu na spletnem portalu FLU-LED (www.ledinskaimena.si, www.flurnamen.at). S tem raste tudi potreba po temeljitejši razlagi zbranega imenskega gradiva.

Ko je dežela Koroška ob praznovanju stoletnice koroškega plebiscita pozvala k dialogu, je SPD Gorjanci vložilo prošnjo pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju za podporo iz sredstev za plebiscitni dar (Abstimmungspende) za uresničitev tega projekta. Prepričani so bili, da poskus temeljitejše razlage pomena in zgodovine geografskih imen prispeva k stvarnejši razpravi. Zato je bilo tudi pomembno, da je delo podprl kotmirski občinski svet. Stvarno razpravo o starih zemljepisnih imenih razumejo tudi kot prispevek k nadaljevanju dialoga, ki se je začel leta 2020 z deželno razstavo CarinthiJA.

Imena je oblikovala lokalna skupnost, zato so danes ogledalo zgodovine

Prebivalstvo določene regije je razvijalo imena pokrajin, krajev in posamez­nih hiš v skupnem procesu. Zato avtor piše o imenski pokrajini, ki odraža značilnosti pokrajine in življenjskih pogojev. Imena je oblikovala lokalna skupnost, zato so danes ogledalo zgodovine.

Ledinska in hišna imena so nekdaj zapisovali na različne načine, ni še bilo jasnih pravil, in pisarji zemljiške in cerkvene gosposke pogosto niso znali jezika podložnikov. Ti so v Kotmari vasi do konca 19. stoletja med seboj govorili pretežno svoje slovensko rožansko narečje. Ni bilo govora o mešanju jezikov, le v izjemnih trenutkih, v kontaktu z oblastmi ali s tujci so se posluževali nemškega jezika.

Mladi le redkokdaj doživijo orientacijsko moč teh imen

Avtor je s soavtorji pokušal kar najbolj razumeti izvirno vsebino imen ter razložiti njihov pomen, na drugi strani pa tudi standardizirati način zapisovanja imen, pri čemer se zavedajo, da razlage ne morejo biti v vsakem primeru stoodstotne. Pokušali so se kar najbolj približati izvirniku in se zavedajo, da bi bilo mogoče z dodatnimi dokumenti razlago še izboljšati.

»Ta stara domača imenska pokrajina je predvsem mladim generacijam verjetno že precej tuja. Še najbolj jo imajo v podzavesti verjetno mladi potomci kmečkih hiš. Ker pa sami verjetno le redkokdaj doživijo orientacijsko moč teh imen, jim niso več tako pomembna, a vendar bi jih radi razumeli. Prav to je tudi povod za raziskavo domačih imen,« zapiše Vinko Wieser.

Imena pomemben del lokalne identitete prebivalstva

»In še nekaj: Opisujemo tudi imena kmetij, ki jih ni več. Nekatere so razpadle, druge so bile novim razvojem napoti in so jih posestniki podrli. So pa del spomina starih generacij, zato smo tudi ta imena razložili. Tako ohranjamo nesnovno regionalno imensko kulturo in ji dajemo mesto in vrednost, ki ji gre. Saj so imena pomemben del lokalne identitete prebivalstva.«

Avtor je knjigo obogatil še s prispevki šestih strokovnjakov. Florian Jordan in Martina Piko-Rustia sta prispevala prispevka o zapisovanju in standardiziranju geografskih imen ter o starih slovenskih zemljepisnih imenih v jezikovno mešanem okolju.

 Heinz-Dieter Pohl piše o izvoru krajevnih imen, Silvo Torkar je analiziral krajevno ime Vrde (iz osnove brda). Naslov prispevka Teodorja Domeja je Kako je to z razpršeno naselitvijo?, Brigitte Entner pa Nekoliko drugačna zgodovina Kotmare vasi.

Vincenc Gotthardt, Knjiga ledinskih imen, ki orje ledino, Kotmara vas, Nedelja, 2. 3. 2025