Velik del razprave je bil namenjen trgovinskim sporazumom EU s tretjimi državami, zlasti sporazumu Mercosur, ki po mnenju številnih lahko pomeni pritisk na evropsko in slovensko kmetijstvo. Politične stranke so se zavezale, da bo kmetijstvo ena izmed prioritet njihovega delovanja.

Leta 2004 je bil delež slovenske hrane na krožnikih domačih potrošnikov približno 50-odstoten, danes pa je okoli 19-odstoten. (podatki Kmetijskega inštituta Slovenije)

Mercosur in zaščita slovenskega kmeta

Poslanec SDS Tomaž Lisec je opozoril, da bi lahko sporazum predstavljal tveganje zaradi specifične strukture slovenskih kmetij. »Struktura slovenskih kmetij je drugačna kot struktura določenih večjih evropskih držav, zato morajo ob tem sporazumu zvoniti vsi alarmi,« in dodal, da zato v SDS zagovarjajo uvedbo ukrepov v slovenski zakonodaji, ki bi zaščitili slovenske pridelovalce v različnih sektorjih.

Franci Rokavec, predstavnik skupne liste NSi, SLS in Fokusa, je bil do sporazuma še ostrejši. Po njegovem mnenju gre za napako evropske politike, Slovenija pa bi morala bolj aktivno sodelovati z državami, ki mu nasprotujejo. »Treba je zagotoviti dosledno kontrolo vseh živil, ki prihajajo na naš trg, narediti dodatna izravnalna plačila za ohranitev kmetijstva ter oblikovati krog držav zaveznic v EU, ki bodo spreminjale ta dogovor glede na posledice,« je poudaril. 

Od leve proti desni: Lisec, Rokavec, Macerl, Roblek, Čalušić, Bukovec, Papež, Strniša. FOTO: Sandi Fišer

Uroš Macerl iz skupne liste Levice in Vesne je izpostavil, da so takšni sporazumi lahko koristni za gospodarstvo, vendar problematični za kmetijstvo. »Kar lahko naredimo, je zagotoviti čim večji nadzor nad načinom pridelave, nato pa tudi jasno označevanje na slovenskih policah ter nadaljnje ozaveščanje slovenskega potrošnika,« je dejal. V Piratski stranki Slovenije pa so mnenja, da je sporazum samo odgovor EU na reševanje farmacevtske in avtomobilske industrije.

Če pride do izbruha bolezni, je lahko ena okužena žival dovolj, da kmetija preneha obstajati. (Matjaž Papež, Resni.ca)

Nalezljive bolezni kot grožnja živinoreji

Sogovorniki so razpravljali tudi o nevarnostih širjenja nalezljivih bolezni v živinoreji, kot sta afriška prašičja kuga in modrikasti jezik. Matjaž Papež iz stranke Resni.ca, ki sam prihaja iz živinorejske kmetije, je opozoril na posledice: »Če pride do izbruha bolezni, je lahko ena okužena žival dovolj, da kmetija preneha obstajati,« je dejal in poudaril potrebo po hitrem odzivu države in finančni podpori prizadetim kmetijam. 

Papež je še dodal: »Če je cepljenje obvezno, mora biti cepivo preverjeno, stroške cepljenja pa mora kriti država.« Predstavniki strank so se večinoma strinjali, da odgovornosti za preprečevanje bolezni ne smejo nositi le kmetje, temveč tudi država in pristojne institucije. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je ob tem poudarila, da je država ob izbruhu bolezni modrikastega jezika hitro ukrepala.

Stranke so se zavezale, da bodo kmetijstvo obravnavale kot eno od prednostih. FOTO: Sandi Fišer

Zakon o zaščiti živali in konkurenčnost kmetijstva

Razprava se je dotaknila tudi novele zakona o zaščiti živali, ki je trenutno v presoji ustavnega sodišča. Rok Roblek iz Demokrati. Anžeta Logarja je poudaril, da mora zakonodaja upoštevati evropske standarde. »Vse, kar predpisujemo in je strožje, kot predpisuje Evropska unija, slovenskemu kmetu izpodbija konkurenčnost,« je dejal. 

Sopredsednik stranke Vesna Uroš Macerl pa je poudaril, da višji standardi dobrobiti živali lahko pomenijo tudi višjo kakovost slovenske hrane. Po njegovem bi lahko kmetje določene postopke, kot sta kastracija ali cepljenje živali, ob ustreznem usposabljanju izvajali sami.

Nič o kmetu brez kmeta (Tomaž Lisec, SDS)

Delež slovenske hrane na krožnikih padel s 50 na 19 %

Del razprave je bil namenjen tudi vprašanju prehranske samooskrbe in deleža domače hrane na slovenskih krožnikih. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije, je delež slovenske hrane v javnih ustanovah in prehranski verigi močno upadel: »Leta 2004 je bil delež slovenske hrane približno 50 odstotkov, danes pa je okoli 19 odstotkov.«

Slovenska hrana na krožniku. FOTO: Tatjana Splichal

Ob tem so opozorili, da je osnovna kmetijska pridelava še vedno pretežno v rokah slovenskih kmetov, medtem ko smo pomemben del predelovalne industrije in skladiščnih kapacitet izgubili iz slovenskega lastništva ali pa so se proizvodne dejavnosti preselile v tujino.

Kot enega izmed možnih ukrepov je Vid Bukovec iz stranke Pirati izpostavil krepitev kratkih prehranskih verig in večjo vključitev lokalne hrane v javne ustanove. Martina Strniša iz SD pa je poudarila: »Prednostno moramo podpreti manjše in srednje kmetije ter projekte, ki prispevajo k višji dodani vrednosti in krajšim dobavnim verigam.«

Vizije za slovensko kmetijstvo je predstavilo osem političnih strank z najboljšimi rezultati v javnomnenjskih anketah. FOTO: Sandi Fišer

Socialna varnost kmetov

Razpravljavci so posebno pozornost namenili tudi socialni varnosti kmetov, ki jo mnogi vidijo kot enega ključnih pogojev za prihodnost slovenskega kmetijstva in generacijsko prenovo. Opozorili so, da je položaj številnih kmečkih družin negotov, saj so osnovna sredstva za delo – zemlja, objekti in mehanizacija – pogosto obravnavana kot premoženje pri izračunu socialnih transferjev.

Matjaž Papež je poudaril spremembo ureditve: »Tako kot je računalnik orodje za računovodjo, so za kmeta traktor, zemlja in hlev delovno orodje. Ta sredstva se ne bi smela šteti kot premoženje pri izračunu socialnih pravic, dokler kmet aktivno dela.«

Traktor je za kmeta delovno orodje. FOTO: Jože Potrpin

Davčna razbremenitev in status poklica

Tomaž Lisec je izpostavil: »Kmet mora postati deficitarni poklic in zaželen poklic,« ter dodal, da je treba izboljšati socialni položaj kmetov, zmanjšati birokratska bremena in okrepiti podporo mladim prevzemnikom kmetij. Franci Rokavec je izpostavil tudi davčno politiko. Po njegovem je treba kmetije davčno razbremeniti ter omogočiti boljše pogoje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki lahko pomembno prispevajo k stabilnejšemu dohodku kmečkih družin.

Predstavnica Gibanja Svoboda in ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je izpostavila predvsem potrebo po izboljšanju socialnega položaja kmečkih upokojencev. Po njenem mnenju je treba okrepiti pokojninski položaj kmetov ter mladim zagotoviti boljše pogoje za prevzem kmetij.

Tisti, ki boste prevzeli odgovornost, morate zagotoviti, da bo vrhovni cilj kmetijske politike to, da na koncu mandata ne bo manj kmetov. (Silvan Peršolja, vinogradnik in direktor zadružne Kleti Brda)

Manj kmetov pomeni neuspeh kmetijske politike

Razpravljavci so se dotaknili tudi prihodnosti živinoreje, ohranjanja družinskih in gorskih kmetij, generacijske prenove ter varovanja kmetijskih zemljišč. Več govorcev je poudarilo, da brez močne živinoreje ni mogoče ohraniti kulturne krajine in poseljenega podeželja, hkrati pa so opozorili na vse večje pritiske na kmetijska zemljišča zaradi pozidave in infrastrukturnih projektov. Govorili so tudi o potrebi po stabilnih odkupnih cenah, manjši birokraciji ter večji podpori mladim prevzemnikom kmetij.

Ob zaključku je Silvan Peršolja, dolgoletni direktor zadružne Kleti Brda in hkrati vinogradnik, poudaril, da bo najpomembnejši pokazatelj uspešnosti kmetijske politike število aktivnih kmetij. »Tisti, ki boste prevzeli odgovornost, morate zagotoviti, da bo vrhovni cilj kmetijske politike to, da na koncu mandata ne bo manj kmetov,« je dejal.