Kip Virgila Ščeka v Lokvi na Krasu. FOTO: Ivo Žajdela

S kritično izdajo prvega dela dnevniških zapisov Virgila Ščeka (1889–1948) v knjigi Virgil Šček. Dnevniški zapisi. 1909–1933 se zapolnjuje vrzel v dostopnosti pomembnih virov za sodobno primorsko zgodovino širšemu krogu bralstva, saj v njej spregovori Šček naravnost in v kontekstu trenutnih razmer, v katerih je med letoma 1911 in 1933 živel ter deloval. To pomembno knjigo so predstavili oba njena urednika in pisca spremne besede, dr. Matic Batič in dr. Renato Podbersič ml., ter predsednik Goriške Mohorjeve družbe mons. Renato Podbersič. Predstavitev je povezoval zgodovinar in novinar dr. Jože Možina.

Osrednji predstavnik narodnoobrambnega gibanja primorskih Slovencev

Virgil Šček (1889–1948) je spadal med najbolj izstopajoče primorske duhovnike prve polovice 20. stoletja in je predstavljal osrednjega predstavnika narodnoobrambnega gibanja primorskih Slovencev v času italijanske oblasti. Bil je aktiven na različnih področjih, prepletanje dušnopastirskega, političnega, socialnega in kulturnega delovanja moramo razumeti kot neločljivo celoto dela za slovenski narod.

Knjigo dnevniških zapisov Virgila Ščeka so 19. marca 2024 v prostorih Slovenske matice v Ljubljani predstavili Jože Možina, predsednik Goriške Mohorjeve družbe mons. Renato Podbersič, Matic Batič in dr. Renato Podbersič ml. FOTO: Ivo Žajdela

Dragocen vir za poznavanje različnih vidikov življenja

Ob vsem drugem delovanju je Šček pisal tudi obsežne dnevniške zapise, ki predstavljajo dragocen vir za poznavanje različnih vidikov življenja na Primorskem v prvi polovici 20. stoletja. Pisal je občasne dnevniške zapiske, ki jih kasneje prepisal v 14 oštevilčenih zvezkov in jih imenoval Paberki. Vse zvezke Paberkov danes hrani Škofijski arhiv v Kopru.

Virgil Šček

Znanstveno-kritična izdaja dnevniških zapisov

Knjigo sta izdala Študijski center za narodno spravo in Goriška Mohorjeva družba, prinaša pa prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, od leta 1911 do konca leta 1933. Znanstveno-kritična izdaja dnevniških zapisov vsebuje tudi obsežno spremno študijo, za lažjo orientacijo sta urednika, dr. Matic Batič in dr. Renato Podbersič, knjigo opremila s številnimi vsebinskimi opombami, ki vsebujejo biografske podatke, kratka pojasnila obravnavanih dogodkov, kjer je to potrebno za razumevanje besedila, razlage strokovnih izrazov in arhaičnih ali narečnih besed ter prevode pasusov v tujih jezikih.

Tino Mamić, Dnevnik uporniškega duhovnika, Domovina, 21. 3. 2024

Urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc, Jože Možina, Renato Podbersič, Matic Batič in dr. Renato Podbersič ml. FOTO: Ivo Žajdela

1/6