Mašni plašč za papeža z idrijsko čipko je rezultat premišljenega oblikovalskega dela Petre Marinko Rus, več kot tisoč ur klekljanja izurjenih klekljaric, večino je sklekljala Martina Lapanja, šiviljskega dela in krojenja ter šivanja blaga, ki ga je mojstrsko opravil krojač Matej Peljhan.

Matej Peljhan s končnim izdelkom: mašnim plaščem z idrijsko čipko - darilo Slovenije papežu Leonu XIV. FOTO: Ubald Trnkoczy

Izdelali pa niso le mašnega plašča, temveč tudi mitro, dve dalmatiki in tri štole. »Nastalo je res nekaj lepega in vrednega, vsi sodelujoči so zadovoljni,« je tik pred odhodom v Rim povedal škofijski tajnik Škofije Koper Blaž Lapanja, ki je bdel nad projektom.

Mašni plašč in mitra z idrijsko čipko. FOTO: Ubald Trnkoczy

Preberite tudi: Slovenski škofje odhajajo v Rim s posebnim darilom za papeža

Na začetku je bil klic

Zgodba se je začela sredi junija, ko je zazvonil telefon. Škofijski tajnik Blaž Lapanja je Petri Marinko Rus predstavil idejo: mašni plašč za papeža, dar Cerkve na Slovenskem. »Takoj sem imela občutek, da zmoremo,« se spominja Petra. Sodelovali so že pri več projektih mašnih plaščev, leta 2024 so za koprsko škofijo izdelali kar 60 mašnih plaščev z idrijsko čipko. Petra je povedala, da so že takrat ugotovili, da kot ekipa dobro sodelujejo, poleg tega pa je tokrat šlo za delo, ki ga človek naredi enkrat v življenju: mašni plašč za papeža.

Tudi klekljarica Martina Lapanja, mama škofijskega tajnika Blaža Lapanje, je k delu pristopila z veseljem in spoštovanjem. »Zame je to že šesti mašni plašč,« je povedala. Med drugim je enega naredila za sina, dva za škofa »in zdaj je bil na vrsti mašni plašč za papeža,« se je pošalila. »Delali smo mirno, brez stresa. Tudi če nam je kaj nagajalo, kar ni čudno, se je vse lepo rešilo in smo naredili še boljše.«

Krojač Matej Peljhan je povedal, da sta se z Martino kakšen mesec dni prej šalila, da bosta zaradi skupnih projektov takrat, ko bosta delala za papeža, že mojstra. In čez dober mesec ga je Blaž zares poklical, če bi bil pripravljen izdelati mašni plašč za papeža! »Moji občutki so bili polni hvaležnosti, bil sem počaščen, to je res nekaj izjemnega,« je dejal.

Iskanje pravega simbola

Petra Marinko Rus je kot oblikovalka dobila proste roke, a tudi jasno vodilo: plašč mora biti v svojem bistvu slovenski, prežet s starokrščansko simboliko z našega prostora.

Petra Marinko Rus je vsebinsko in oblikovno zasnovala idrijsko čipko za papežev mašni plašč. FOTO: Živa Marinko

Raziskovanje jo je vodilo globoko v zgodovino. V središče likovnega jezika je postavila dve najstarejši krščanski znamenji, odkriti na slovenskih tleh: kristogram s kamnite plošče v koprski stolnici iz 6. stoletja in križ, kakršen se pojavlja v mozaikih emonske krstilnice iz 4. stoletja. Oba pričujeta o zgodnji ukoreninjenosti krščanske vere na naših tleh in o neprekinjenem izročilu Cerkve.

Posebno jo je nagovoril koprski kristogram. Okrogel, izrisan s srčki, z diskretno igro črk i in x, ki se pojavita kot senca. »Zanimiv mi je bil, ker v sebi nosi tudi srce – in srce je del papeževega grba,« je razložila.

Odločitev ni bila samoumevna. Razmišljala je, ali kombinirati več kristogramov ali izbrati enega. Na koncu je prevladala želja po jasnosti in enotnosti, ob tem pa še praktičen razlog: plašč za papeža naj bi bil soroden koprskim plaščem, a hkrati izrazito drugačen. Papež vendarle mora izstopati.

Krojač Matej Peljhan, ki je naredil tudi 66 koprskih mašnih plaščev, je razložil, da je za mašni plašč izbral brokat - blago, ki je mešanica lana in svile, ki ima poseben svečan lesk. "Hotel sem, da čipka izstopa." Tudi kroj je drugačen kot sicer: "Porte, tam, kjer je čipka, so običajno ravne, jaz pa sem želel, da objame vrat. Izhaja iz sidra in gre proti glavi kot kelih, zgoraj pa se odpre še mitra. Vse to simbolizira povezanost zemlje in neba."

Čipka kot teologija v nitkah

Osrednji nosilec sporočila je klekljana idrijska čipka – ročno delo zahodne Slovenije, vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Njena natančnost, potrpežljivost in skrita zahtevnost ponazarjajo tiho, zvesto služenje, iz katerega se rojeva lepota.

Martina Lapanja je za izdelavo čipke za mašni plašč porabila 756 ur. FOTO: Karmen Govekar

Martina Lapanja je povedala, da čeprav je čipka na plašču videti kot enoten kos, njeno ustvarjanje v resnici vključuje ogromno rezanja in začetkov. Za izdelavo plašča je bilo potrebno zvezati kar 3698 klekljev. Za običajno čipko jih sicer uporabi šest do osem, je razložila. Martina je poudarila: »Čipka ima ogromno detajlov, po drugi strani pa je preprosta, kot je preprosta idrijska čipka.«

V vzorcih se prepletajo križ, sidro in srce – tri temeljne krščanske kreposti: vera, upanje in ljubezen. Križ razodeva skrivnost Kristusove daritve, sidro simbolizira upanje, ki drži človeka zasidranega v Bogu, srce pa izraža ljubezen kot izvir in cilj vsega krščanskega delovanja.

Skrbno načrtovanje motivov. FOTO: Živa Marinko

Celotna kompozicija je simetrična in urejena, kar izraža harmonijo in enotnost Cerkve. A ob tej urejenosti se vzdolž sprednje in zadnje strani pojavljajo ribe, eden najstarejših krščanskih simbolov, razporejene navidezno svobodno. Njihova raznolikost kaže na različne poti rasti v veri, njihovo število – šest rib – pa ponazarja šest slovenskih škofij in raznovrstnost darov v enem telesu Cerkve.

Od tal k nebu

Vzorec se ponavlja in dviga od spodnjega dela plašča proti ovratniku. Sidro kot znamenje upanja prehaja v kristogram, v katerem je diskretno vključeno srce, nato pa v križ – dovršitev poti v Kristusovi daritvi. Ponavljanje sledi tudi simboliki svetopisemskih števil: sedem kot število polnosti in dovršenosti ter osem kot znamenje vstajenja in novega življenja.

Poseben izziv je bil ovratnik. Klasični vzorci niso delovali. »Nekaj me je vleklo v podolgovate linije,« pripoveduje Petra. Tako je nastala vodna gladina, pod katero so ribe. Oblika celote spominja na kelih – simbol evharistije in edinosti.

FOTO: Karmen Govekar

Skupno delo in tiha moč ekipe

Pri izdelavi so sodelovali še pet drugih klekljaric, krojač Matej Peljhan, ki je skrbel za natančen kroj, ter šivilji Bojana Leskovec in Nuška Likar, ki sta čipke všili. Nastali so tudi mitra za papeža in dve dalmatiki za diakona ter še tri štole. Vse te so oblikovno podrejene glavnemu plašču: preprostejše, z zadržano simboliko vodne gladine, sidra in križa.

Šivilji Bojana Leskovec in Nuška Likar sta skrbeli za všitje čipk. FOTO: Iztok Eržen

Martina je povedala, da ob zaključku dela vsi čutijo, da so bili k temu delu poklicani in da je hvaležna, da so se med izdelavo vsi povezali tudi kot prijatelji. Upa, da bo papež, ko bo mašni plašč oblekel, čutil, s kakšno veliko ljubeznijo je bil narejen.

Tudi krojač Matej Peljhan je izpostavil občutek nečesa presežnega, ki je spremljal njihovo delo. Izpostavil je povezanost med njimi, mirnost, s katero so izdelovali čipke in plašč. "Prepričan sem, da smo vsi, ki smo delali na tem projektu, čutili, da so naše roke le prevodniki nečesa višjega." 

Več kot oblačilo

Skupaj je nastajanje mašnega plašča, mitre in dveh dalmatik trajalo sedem mesecev in zahtevalo več kot tisoč ur dela. Petra je v projekt vložila 105 ur oblikovanja, klekljarice skupaj več kot tisoč ur, šivilje za všitje čipke 38 ur, krojenje in šivanje plašča, mitre, dalmatike in štole pa je zahtevalo še več kot 150 ur.

Ko so plašč prvič zagledali v celoti, je bilo Petri najbolj všeč, da ni kričeče načičkan. »Videti je preprost – in hkrati bogat.« Od daleč simboli delujejo skoraj tridimenzionalno. Bližje ko prideš, več detajlov se razkrije. Čipka se dviga od zemlje proti nebu.

Krojač Matej Peljhan pri delu. FOTO: Ubald Trnkoczy

Martina je povedala, da res občuduje končni izdelek, vendar pa ne čuti, da bi to bila njena zasluga. »Ko čipko odpnem z bule, to ni več moje,« je razložila. »Plašča si ne lastim, kot nobenega doslej. Je lep plašč, a ni moj plašč. Mislim, da je tako prav. Na svoje delo gledam kot na unovčenje talenta, ki mi je bil dan. In za kaj lepšega ga bi lahko namenila, kot za mašni plašč?!«

Želijo si, da bi papež kdaj oblekel mašni plašč z idrijsko čipko

Vsi, ki so plašč ustvarjali, se že veselijo fotografij trenutka, ko bo papež zagledal darilo, ki mu ga bodo izročili slovenski škofje. In vsi seveda upajo, da ga bo kdaj tudi oblekel. Blaž Lapanja je povedal, da je ta odločitev povsem v papeževih rokah oz. v rokah njegovih ceremonjerjev.

Vloga mašnega oblačila je, da s svojo lepoto poudarja bistvo dogajanja pri oltarju. Plašč mora s svojo lepoto povzdigovati bogoslužje in mu dodajati vrednost ne da bi odvračalo pozornost od osrednjega dogajanja. Ker je plašč v zlato-beli liturgični barvi, bi ga papež lahko uporabil za slovesne praznike. Morda pa tudi ob obisku Slovenije, kdo ve?

Vložene ure dela:
Oblikovanje: Petra Marinko Rus 105 ur.
Klekljanje:
Martina Lapanja, 754 ur
Marica Kosmač, 55 ur
Marija Tratnik, 55 ur
Marjeta Adam, 55 ur
Silva Makuc, 30 ur
Valerija Krivec, 30 ur

Všitje čipk:
Bojana Leskovec in Nuška Likar: 38 ur

Šivanje plašča, mitre, 2 dalmatiki in 3 štole :
Matej Peljhan, več kot 150 ur