Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Viteška čast po ceniku

Za vas piše:
Roman Vučajnk
Objava: 18. 05. 2026 / 10:56
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 18.05.2026 / 11:01
Viteška čast po ceniku
Slovenski čas
Diego Velázquez: Predaja Brede, 1634 VIR: Wikimedia Commons Velázquezova Predaja Brede je močna prispodoba prave časti: ne kot bleščeča značka, temveč kot držа, ki se pokaže v trenutku moči in prav v tem, da zmagovalec ne poniža poraženega, ampak mu pr

Viteška čast po ceniku

Natančnega, enotnega uradnega podatka o skupni gospodarski škodi zaradi gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji v zadnjem desetletju nisem našel. Slovenska policija, tožilstvo in sodišča objavljajo predvsem podatke o številu kaznivih dejanj in posameznih velikih primerih, manj pa povzete ocene celotne finančne škode. Kljub temu je iz razpoložljivih virov in predvsem stališč bolje usposobljenih od avtorja pričujočega prispevka mogoče narediti oceno obsežnosti problema. Torej, 2016–2026 je gospodarski kriminal v Sloveniji po konservativnih ocenah povzročil več sto milijonov evrov škode, verjetno pa skupno prek ene milijarde evrov neposrednih in posrednih izgub. Največji delež pri tem zastopajo goljufije, prevare, utaje in zlorabe, pranje denarja in fiktivni posli, kar je vsebina malodane dnevnih novic in hvalevrednih poskusov raznih organizacij pri usposabljanju prebivalcev Slovenije za prepoznavanje in zaščito pred finančnim opustošenjem s strani goljufov, sploh v perspektivi sodobnih tehnoloških pasti.

Če lahko za večino primerov gospodarskega kriminala upamo, da jih v pest stisne roka pravice (ne slepim se in se zavedam, da ob preudarni uporabi pravnih in sodnih mehanizmov potrebujemo tudi primerno politično voljo), obstaja nišna panoga gospodarskega kriminala, ki kljub svoji butičnosti organizatorjem prinaša nemalo letnega dobička, ki se šteje v vrtoglavih zneskih. Še bolj zanimiva je zaradi dejstva, da se v Evropi pojavlja kar nekaj stoletij in presega spremembe sistemov, zadira pa se v sfere, ki jih denar pregovorno in populistično ne more kupiti, in uspeva zaradi naravne človeške potrebe po spoštovanju, krepostnem življenju in ugledu v družbi. 

Samooklicani viteški redovi so v Republiko Slovenijo vstopili praktično z nastankom samostojne države in razvojem zakonodaje, ki ločenega družbenega sloja plemstva ali nazivnega viteštva posebej ne prepoznava, kar je značilnost številnih sodobnih držav. 

Kot si lahko sami preberemo že v spletnih virih, je samooklicani red kategorija organ...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh