S podobo »vladarja, voditelja, vodje« (1 Sam 9,16: hebr. nāḡîḏ/ śar; gr. árkhōn), ki pase (Ezk 34,23: hebr. rāʽâ; gr. poimaínō) in stopa na čelu (2 Mz 13,21: hebr. hālaḵ lip̃neh; gr. hēgéomai) je najprej zaznamovan Bog, ki vodi, sodi in skrbi za svoje ljudstvo (1 Sam 8,5-7). V tem oziru so izbrani princi za rodove ljudstva (1 Mz 25,16), kraljevi pomočniki (1 Mz 12,15) in oskrbniki imovine (1 Mz 24,2). Obenem pa izstopajo posamezniki kot Mojzes (2 Mz 2,14), kralj Savel (1 Sam 15,17) in kralj David, ki bo maziljen namesto Savla (1 Sam 16,12-13). David bo kraljeval nad Izraelom in Judom, zato bo veljal za edinega pravega kralja. Izraelska zgodovina pozna zlorabe oblasti, zato bo Gospod sam poskrbel za svojo navzočnost med ljudstvom (Ezk 43,7-9) in postavil voditelja poslednjih časov (1 Mz 49,10). Edini pravi način vladanja je služenje (Lk 22,26). To se v polnosti kaže v Jez...