Marinka in Aleš Čerin

Opažava, da mnogi krščanski zakonci jemljejo Boga zelo resno. Vidiva, kako zavzeto vstopajo v osebni odnos z Njim, poglabljajo svojo povezanost, molijo, živijo zavzeto zakramentalno življenje in berejo Božjo besedo. Kljub izzivom današnjega časa v teh družinah ostaja prostor za darovanjsko ljubezen in trdne odnose – zakonci si zvesto stojijo ob strani in zaupajo v Božjo naklonjenost. To se jasno odraža tudi v rodovitnosti. Na seminarjih pogosto slišiva, da se zakonci ob predstavitvi pohvalijo s številom svojih otrok – tri, štiri, pet … ali še več. Otrok je ikona upanja, in kako ne bi prav v teh družinah videla prihodnosti – tako za slovenski narod kot za Cerkev? Še posebej pa naju navdušujejo mladi zakonci, ki imajo v svoji veri več gorečnosti, kot sva jo midva imela v njihovih letih. Srce nama zaigra, ko opazujeva mlade, v bistvu bodoče zakonce – recimo na Dotiku Duha – klečati pred Najsvetejšim, zatopljene v molitev in slavljenje. Zdi se, kot da so 'odprli okna'...