Ptič ima slabe letalne sposobnosti, zato se redko in le v skrajni sili dvigne v zrak. Bolje se znajde na vodi, saj odlično plava in se potaplja. Voda je njegov pravi dom, pa naj gre za poletni ali zimski čas. Celo njegovo gnezdo je plavajoči splav iz rastlinja. Kadar valeča ptica zapusti gnezdo, jajca pokrije z rastlinjem, da jih zavaruje pred plenilci. Jajca so na začetku valjenja vedno bela, proti koncu pa umazana in lisasta od rastlinja, s katerim so bila pokrita. Tudi takrat, kadar ptico presenetimo na gnezdu, ima toliko časa, da skrije jajca, preden se potopi ali odplava stran. Kot kanuist sem to večkrat opazil zlasti na reki Krki, kjer je populacija teh ptic dokaj številna. Na Ljubljanici, kjer se prevažajo rečne ladjice in s plovbo razburkajo gladino reke, gnezda dostikrat propadejo. Za ponirka velja pravilo, da ga zdaj vidiš, naslednji trenutek pa ne. Kadar se potopi, človek nikoli ne ve, kje in kdaj se bo pojavil na gladini. Njegova hrana so vodne žuželke, mehkužci, paglavc...