Tudi v Harkovu na vzhodu Ukrajine so ponoči pristali ruski padalci in v mestu potekajo spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, poroča STA. Po navedbah župana v Hersonu Igorja Kolihajeva so ruske sile ponoči zavzele železniško postajo in pristanišče. Umrlo naj bi veliko ljudi, tako vojakov kot civilistov, predstavniki oblasti pa se trudijo ljudem pomagati, da bi se zatekli na varno. Ruske sile na tem območju Ukrajine najhitreje napredujejo in napadajo več mest.

Iz Harkova, ki je bil včeraj tarča silovitega ruskega obstreljevanja, v njem je bilo uničeno tudi poslopje, v katerem je slovenski konzulat, pa poročajo, da so v mesto prišle ruske desantne sile. V mestu še vedno potekajo boji, Rusi so napadli tudi tamkajšnjo vojaško bolnišnico. V strelskih spopadih za bolnišnico po navedbah območne policije ni umrl noben ukrajinski vojak, razmere tam pa naj bi bile zdaj znova pod nadzorom in ukrajinske sile so okrepile varovanje.

Stopnjujejo se tudi ruski napadi na ukrajinsko prestolnico, kjer so razmere zelo napete, saj se mu še naprej približuje ogromen, več kot 60 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, kar naj bi nakazovalo, da se obeta velik kopenski napad. Poleg tega je ukrajinsko obrambno ministrstvo ponoči sporočilo, da se boji napada beloruskih sil s severa, potem ko je beloruski voditelj Aleksander Lukašenka odredil krepitev sil na meji z Ukrajino.

Potrditev resolucije o ruski agresiji na Ukrajino

Generalna skupščina ZN je po poročanju medijev po treh dneh izrednega zasedanja s 141 glasovi proti petim in 35 vzdržanimi potrdila predlog resolucije, ki obsoja rusko agresijo in zahteva takojšen konec spopadov ter umik ruskih enot iz Ukrajine. Resolucija, ki jo je ob podpori evropskih držav, med njimi Slovenije, predlagala Ukrajina, zahteva takojšen umik ruskih sil in najostreje »obžaluje« invazijo. Izraz »obžaluje« so sprejeli namesto izraza »obsoja«, da bi resolucija dobila večjo podporo. Poleg Rusije so proti resoluciji glasovale Eritreja, Severna Koreja, Sirija in Belorusija.

Sberbank v Sloveniji znova normalno posluje

V Sloveniji so danes po dveh dneh zaprtja znova odprte poslovalnice banke Sberbank, ki ima novega lastnika, NLB, kjer so poudarili, da vse pogodbe ostajajo nespremenjene, obstoječi računi in kartice pa veljavni. Po navedbah STA omejitev pri izvajanju plačilnih transakcij ne bo več, takoj bodo začeli tudi postopke za spremembo imena.

NLB je kupoprodajno pogodbo za pridobitev 100-odstotnega lastniškega deleža v Sberbank Slovenija včeraj podpisala z Banko Slovenije. Stranke Sberbank lahko že danes gotovino brez provizije dvigujejo tudi na vseh bankomatih NLB v Sloveniji.

Poslovalnice Sberbank so bile v ponedeljek in torek zaradi sankcij proti Rusiji ob njeni vojaški agresiji nad Ukrajino zaprte, poslovanje je bilo omejeno na kartično poslovanje, dvigi in plačila pa na 400 evrov dnevno.

Vlada vzpostavlja klicni center za informacije o pomoči beguncem iz Ukrajine

Vlada Republike Slovenije je danes vzpostavila vladni klicni center, kjer bodo strokovnjaki z različnih področij nudili informacije o pomoči, ki jo Slovenija nudi državljanom iz Ukrajine. Kot navaja STA, bo klicni center deloval vse dni v tednu od 8. do 18. ure.

Za klice iz Slovenije je na voljo brezplačna telefonska številka 080 41 42, za klice iz tujine pa je na voljo telefonska številka +386 1478 7530.

V klicnem centru bodo strokovnjaki nudili informacije glede vstopa in bivanja v Sloveniji, postopka priznanja mednarodne zaščite in informacije, na kakšen način lahko posamezniki ali organizacije nudijo finančno ali materialno pomoč.

Urad je vzpostavil tudi poseben elektronski poštni naslov info.ukrajina@gov.si, aktualne informacije in kontaktne številke pa so objavljene tudi na spletni strani gov.si v slovenskem, angleškem in ukrajinskem jeziku.

Zelenski: Rusija želi »izbrisati« Ukrajino

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Rusijo obtožuje, da poskuša izbrisati Ukrajince, njihovo državo in zgodovino. V zadnjem video nagovoru, objavljenem na sedmi dan ruske invazije, je Zelenski izpostavil napad ruske vojske na televizijski stolp v Kijevu, ki stoji na mestu, kjer so nacisti v drugi svetovni vojni pobili številne Jude. Ruska stran trdi, da je z napadom na stolp preprečila »informacijske operacije« proti Rusiji.

Zelenski pa je danes izpostavil predvsem simboliko lokacije, ki po njegovem še dodatno izpostavlja rusko grožnjo ukrajinski istovetnosti, poroča STA. Spomnil je, kako so nekdanji sovjetski oblastniki na prizorišču tragedije - na »posebnem delu Evrope, kraju molitve, kraju spomina« - postavili televizijski stolp in športni kompleks, »da bi izbrisali resnično zgodovino Babin Jara«. Zelenski je tudi sam judovskega rodu.

Rusija že nocoj pripravljena nadaljevati pogajanja z Ukrajino

Iz Kremlja so danes sporočili, da je ruska delegacija pripravljena na nadaljevanje mirovnih pogovorov z Ukrajino, in pričakujejo, da bodo pogajanja znova stekla že nocoj. Kot navaja STA, bo delegacija, ki jo bo znova vodil Vladimir Medinski, bo po besedah Peskova na pogovore prispela pozno popoldne in bo čakala na ukrajinske pogajalce. Peskov ni želel razkriti lokacije pogovorov.

Prvi krog pogovorov o sporu, ki ga je z napadom na Ukrajino minuli četrtek sprožil ruski predsednik Vladimir Putin, je bil v ponedeljek zvečer v eni od rezidenc beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenke ob belorusko-ukrajinski meji v bližini Černobila, vendar ni prinesel želenih rezultatov in spopadi so se nadaljevali.

Lukašenka ukazal okrepitev beloruske vojske na meji z Ukrajino

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenka je včeraj ukazal okrepitev beloruske vojske na meji z Ukrajino na jugu države, vojsko je poslal tudi na mejo s Poljsko na zahodu države. Ob tem je zagotovil, da vojska Belorusije, ki je tesna zaveznice Rusije, ne bo sodelovala v napadu na Ukrajino, poroča STA.

Šesti dan ruskega napada na Ukrajino je Lukašenka na seji varnostnega sveta napovedal, da bo za varovanje juga države tja napotil pet taktičnih bojnih skupin z več sto vojaki ter oklepnimi vozili in topništvom, helikopterji in bojna letala pa po njegovih besedah že varujejo južno mejo.

Lukašenka je še zatrdil, da Belorusija »pod nobenim pogojem ne sme dovoliti invazije Natovih sil na belorusko ozemlje, niti najmanj operacije na našem ozemlju«.

ZN: Ruski napad na Ukrajino bi lahko destabiliziral svetovno oskrbo s hrano

Vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo bi lahko ogrozil svetovne zaloge hrane, opozarja Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP), pri čemer jih posebej skrbijo države Bližnjega zahoda in Azije, ki se zanašajo na kmetijske izvoze iz obeh držav.

Kot poroča STA, sta Ukrajina in Rusija ključni dobaviteljici kmetijskih proizvodov, vendar je pridelek v Ukrajini ogrožen, v Rusiji pa je zaradi sankcij obtičal. Več kot polovica živil, ki jih WFP uporablja na kriznih območjih, izvira iz Ukrajine.

Po besedah predstavnikov WFP »vojna ruskega predsednika Vladimirja Putina ne povzroča tragedije le v Ukrajini, temveč bo njene posledice moč čutiti tudi daleč zunaj njenih meja«. Težave se utegnejo pojaviti v Egiptu in Tuniziji, ki večino pšenice uvozita iz Rusije ali Ukrajine, tamkajšnji revni prebivalci pa so močno odvisni od kruha kot vira prehrane.

Navalni Ruse poziva k protestom zaradi Ukrajine

Zaprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je na družbenih omrežjih danes objavil sporočilo, s katerim sodržavljane poziva k vsakdanjim protestom zaradi ruske invazije v sosednji Ukrajini in svari, da Rusija ne sme postati država »prestrašenih strahopetcev«. Navalni je zapisal, da »Rusija ni samo njen predsednik Vladimir Putin«, pač pa si Rusi želijo, da bi bila Rusija država miru, kar pa zdaj po mnenju velike večine ni, poroča STA. Kljub temu, tako Navalni, ne sme postati »država prestrašenih tihih ljudi, ki se pretvarjajo, da vojne ne opazijo«.

Navalni Rusom še sporoča, naj se ne bojijo zapora, saj »ima vse svojo ceno in zdaj, spomladi 2022, bi morali to ceno plačati«.

Navalni je v zaporu že približno leto dni, in sicer zaradi starih obtožb, potem ko se je po zastrupitvi, za katero krivi Kremelj, z zdravljenja v Berlinu vrnil v domovino. Prejšnji mesec so proti njemu začeli novo sojenje, s katerim bi se lahko njegova kazen podaljšala na več kot desetletje.

Mehika se ne pridružuje sankcijam proti Rusiji

Mehika ne bo uvedla sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, je včeraj dejal tamkajšnji predsednik Andres Manuel Lopez Obrador in pojasnil, da bo Mehika vztrajala pri svojem načelu ne-vpletanja v mednarodne zadeve, poroča STA. Po njegovih besedah si Mehičani želijo imeti dobre odnose z vsemi vladami sveta in želijo biti v položaju, da lahko govorijo z obema stranema v sporu.

Sankcijam se je v nedeljo odpovedala tudi druga velika latinskoameriška država Brazilija.

Ruski gostje odpovedujejo rezervacije v Sloveniji

Slovenska zdravilišča se zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino soočajo z odpovedjo rezervacij ruskih gostov, kar je velik udarec za tamkajšnje hotelirje, poroča STA. Ruski gostje so v predkoronskem času samo v Rogaški Slatini prispevali 40 odstotkov vseh nočitev. Nekateri gostje iz Rusije so v teh dneh zapustili Slovenijo, številni pa so preklicali svoje rezervacije in tudi napoved prihodov gostov z ruskega trga do konca meseca kaže na podobno sliko. Odstotki ruskih gostov se po posameznih zdraviliščih v Sloveniji seveda precej razlikujejo.