Samuel spi in doživi klic. Enkrat, dvakrat, trikrat; vsakič se prebudi, prvič celo steče … Zdaj pa nastopi veličina majhnih: Samuel ima nekoga, h kateremu lahko gre. Ima nekoga, ki ga lahko zbudi in mu zaupa. Eli sprva ni vedel, za kaj gre. A ni negodoval, ni se zaklenil, ni kaznoval dečka. Razbral je, prepoznal je, da Gospod kliče.

Brez veroučne ure

In navodilo, ki mu ga da? Nista imele veroučne ure, kako se obnašati v navzočnosti Boga. Najprej se primerno obleci, v pižami se ne spodobi, potem se umij, kaj pojej, da ti ne bo krulilo v želodcu, pa kaj zmoli, da ti misli ne bodo begale, ko pride Gospod … Ne, Eli mu svetuje: »Ti samo reci: 'Govori, Gospod, tvoj hlapec posluša.'« Povej stavek, potem umolkni in poslušaj. Kako preprosto in kako lepo.

Berilo se kar prelije v psalm: tvojo Besedo, tvojo voljo nosim v svojem srcu in živeti po tvoji volji, po tvoji želji me veseli. Če je v srcu mir, ne bo prostora za razdor, če je svetloba, ni prostora za temo,...