Vprašanje škofu: Je kaj, česar ne more narediti niti Bog?
Vprašanje škofu: Je kaj, česar ne more narediti niti Bog?
Vprašanje o Božji vsemogočnosti že stoletja vznemirja mislece in vernike. Če je Bog vsemogočen, pomeni, da lahko stori prav vse? Ali lahko ustvari tako velik kamen, da ga ne more dvigniti? In še radikalneje: ali lahko zanika samega sebe? Na prvi pogled se zdi, da gre za resen izziv veri v vsemogočnega Boga. Če tak kamen lahko ustvari, ga ne more dvigniti, torej ni vsemogočen. Če ga ne more ustvariti, prav tako ni vsemogočen. Toda to so miselne potegavščine, ki temeljijo na skriti miselni napaki.
Filozofija razlikuje dve vrsti možnosti. Prva vrsta je običajna, realna možnost. Takih možnosti je nešteto, tudi zdravilo proti raku. Tega žal danes še nimamo, samo po sebi pa ni nemogoče, ni protislovno, zato upamo, da bo nekega dne postalo možno in tudi dejansko na voljo vsem, ki ga potrebujejo. To v filozofiji imenujemo »subjektivna možnost«, lahko bi tudi rekli realna možnost. Tudi zelo neverjetne možnosti so načelno mogoče, na primer da kranjski Janez postane angleški kralj. Čeprav je skrajno neverjetno, ni nemogoče.
In še radikalneje: ali lahko zanika samega sebe? Na prvi pogled se zdi, da gre za resen izziv veri v vsemogočnega Boga.
Ali pa je vse mogoče? Ne. Obstaja neka meja možnosti, ki je ni mogoče prestopiti. To je protislovje, nesmisel. Protislovna misel se ne more uresničiti, ker je nesmiselna, saj ena njena plat izključuje drugo. Primer: »okrogel kvadrat« ali »poročen samski«. Taka misel ruši samo sebe. Če je kvadrat okrogel, ni kvadrat, če se samski poroči, ni več samski.
Take sestavljenke protislovnih besed nasprotujejo najbolj osnovnemu načelu mišljenja, da to, kar je, je, in tega, česar ni, ni. Brez upoštevanja tega načela bi ne mogli nič misliti. Uporabljamo ga vsi, čeprav se ga malokdo zaveda. Najbolj osnoven pogoj za to, da je kaj možno, je, da ni protislovno, da je smiselno. To imenujemo »objektivna možnost«. To možnost ima celo kranjski Janez: namreč da postane angleški kralj, ker to ni protislovno. Nima pa te možnosti »okrogli kvadrat« ali »poročen samski«. Enako »kamen, ki ga Bog ne more dvigniti«. Tak kamen ne more obstajati, ker bi moral biti neskončen. To pa je protislovno, saj je neskončen samo Bog. Bog ga ne »more« ustvariti, podobno kot ne more narediti okroglega kvadrata ali poročenega samskega.
Bog je takšna polnost bivanja, da sploh ne more ne biti.
Podobno velja za vprašanje, ali lahko Bog zanika samega sebe. Človek lahko zanika samega sebe, saj ga lahko sploh ne bi bilo. Bog pa je nujno bitje, ne more ne biti. Če bi pa lahko ne bil, bi ne bil Bog, kakor okrogli kvadrat ne bi bil več kvadrat, če bi bil okrogel. Bog je takšna polnost bivanja, da sploh ne more ne biti. Pa to ni edina njegova nemožnost. Bog tudi ne more lagati, ne more sovražiti, ne more biti hudoben, ne more grešiti ... Pa to ni omejitev njegove moči, ampak izraz njegove popolnosti.
Bog more torej storiti vse, kar je mogoče. A to ni dobro povedano. Treba je reči: Kar more Bog storiti, je načelno in po sebi mogoče. Ker pa kot neskončno umno bitje protislovnih nesmislov ne dela, ti niso mogoči. Ker je popolno in nujno bitje, bi bila tudi možnost njegovega lastnega neobstajanja protislovje in konec njegovega božanstva. Torej ni mogoče. Ne zato, ker bi bil šibak, temveč zato, ker je preveč popoln, da bi lahko ne bil.



