Vrhunski izdelek Orglarstva Močnik v Bratislavi

Slovenska kultura se lahko pohvali z bogato zgodovino izdelovanja orgel. Orglárji, kot rečemo tem mojstrom, svojih veščin in umetnosti niso držali le v okviru narodnih meja, ampak so v vseh obdobjih dobivali naročila iz bližnjih in manj bližnjih krajev. Nadaljevanje bogatega izročila slovenskega orglarstva Iz časa visokega baroka je tako najbolj znan primorski orglár Franc Ksaver Križman (1726–1795), doma iz Braníka, ki je izdelal orgle za eminentne cerkve in samostane v Linzu, na Dunaju in drugod. Njegove znamenite orgle v opatiji svetega Florijana (Stift St. Florian) v Gornji Avstriji so dolga desetletja veljale za največje v tedanji monarhiji. Podobno se po svetu uveljavljajo naše sodobne orglarske delavnice. Tokrat se ustavljamo ob – z evropske perspektive – skorajda butičnem izdelovalcu Tomažu Močniku, ki ima delavnico v Cerkljah na Gorenjskem. Med nekaj več kot 40 orglami, ki jih je doslej izdelal s sodelavci, ga zunaj Slovenije posebej cenijo v Skandinaviji, nedavno pa nas je presenetil s prodorom na Slovaško. Bratislavski nadškof Stanislav Zvolenský je namreč 30. junija 2024 blagoslovil plod njihovega tehničnega in akustičnega znanja v cerkvi Marije Snežne na Kalvariji v slovaškem glavnem mestu. Duhovni in umetnostni preporod Prostor, kjer zdaj pojo orgle Orglarstva Močnik, je nekaj posebnega tako od zunaj kot od znotraj. Gre za močno pastoralno središče z zanimivo zgodovino. Ta pripoveduje, da se je Bratislava posebej močno začela širiti v prvi tretjini 20. stoletja. Stare mestne župnije so stale pred izzivom, kako duhovno in pastoralno oskrbeti na novo poseljene četrti. Na Kalvariji, kjer je bila širitev mesta izrazito močna, je že prej stala kapelica Marije Snežne v zadoščenje za rešitev pred kugo iz začetka 18. stoletja. 5. avgusta 1933 so tamkajšnje župnišče s kapelo izročili v upravo frančiškanskega reda z željo, da bi se v novoustanovljeni župniji ustanovil slovaški Assisi. Župnija je imela že tedaj več kot 6.000 vernikov, leta 1824 zgrajena kapela, ki je dotlej služila kot župnijska cerkev, pa je sprejela komaj 300 ljudi. Pojavljalo se je vprašanje možnosti prezidave kapele v prostornejšo cerkev. Leta 1943 so zamisel začeli uresničevati. Cerkev je bila posvečena 3. oktobra 1948 v politično neugodno obdobje prihajajočih desetletij. Čeprav so za železobetonsko zgradbo načrtovali nove orgle, so po spletu okoliščin najprej nabavili rabljene iz ene od mestnih cerkva. Ker so bile premajhne, so jih postopno nadgrajevali. Primernejše orgle je cerkev Marije Snežne pridobila med letoma 1993 in 1995. Bile so darilo evangeličanske cerkve iz nemškega Mannheima. Čeprav so bile iz Nemčije uvožene orgle neprimerljivo boljše od prejšnjega inštrumenta, je šlo za tipsko glasbilo, zgrajeno pod močnim vplivom orgelskega preporoda. Žlahtnost, mehkoba in barvitost, blizu slovanski duši Med začetnimi razmišljanji o morebitni novogradnji bogoslužnih orgel je odmevalo dejstvo, da prejšnje orgle niso bile projektirane ali izdelane za cerkev na Kalvariji. V svoji vidni in slišni estetiki so bile skorajda tujek, zato so se v Bratislavi odločili, da izvedejo mednarodni natečaj za nove orgle. S svojimi predlogi se je nanj odzvalo sedem izdelovalcev iz Nemčije, Avstrije, Madžarske in Slovenije, izbran je bil koncept Orglarstva Močnik. V primerjavi s prejšnjimi orglami je začela nastajati romantična zvočna estetika. Močnik je za osnovo svojega koncepta vzel enega najboljših orglarjev 19. stoletja Friedricha Ladegasta in njegov zgled orgel v stolnici v Schwerinu v pribaltski Nemčiji. Kot so navedli v poročilu, je ta vrsta orgel blizu slovanski duši – tako slovaški kot slovenski –, ki ta zvok orgel podzavestno dojema kot žlahten, mehak, barvit ali preprosto »naš«. Zvočne značilnosti novih romantičnih orgel so sestavljene iz velikega števila liričnih zvočnih barv, predvsem flavtnih in godalnih registrov v zvočnem polju mehkih orgelskih glasov, ki imajo sposobnost dvigati duše k Bogu. V vseh pogledih veličastno glasbilo Orgle s 36 pojočimi registri na treh manualih in v pedalu imajo še množico registrskih pomagal in transmisij. Največje piščali ima register »violon«, pri katerem prva piščal meri 32 čevljev, tj. skoraj 11 metrov. Tudi vsaka od manualnih piščali temelji na osnovi registrov s 16 čevlji, kar daje skupnemu zvoku široko podlago. Za lažjo predstavo omenimo, da imajo povprečne orgle v Sloveniji 8-čeveljsko osnovo. Nathan Laube, mednarodno uveljavljen koncertni organist slovenskih korenin iz ZDA, za Močnika uporablja samo izbrane besede: »V zadnjem desetletju sem z veseljem igral na približno pol ducata Močnikovih glasbil in prepričan sem, da je med najbolj nadarjenimi orglarji, ki danes delujejo v Evropi.« Pri orglah na Kalvariji Laube izpostavi ravnovesje med gostoto in pravo masivnostjo brez togosti in trenja, ob katerem vsak organist ugotovi, da igranje deluje naravno – zdi se, da je »vsega ravno prav«. »Pri ubranosti gre za podrobnosti,« pravi nemški profesor Martin Sturm, s katerim se je Tomaž Močnik posvetoval o končnem zvoku orgel v cerkvi na Kalvariji in ki je izdelano glasbilo tudi podrobno pregledal. Seveda se bomo vprašali, kaj je intonacija. Mar ni danes orgel preprosto uglasiti s pomočjo elektronskih naprav? Nikakor ne. Kakor pravi Sturm, ki je nedavno sodeloval pri uglaševanju orgel v Šentvidu pri Stični in še kje, je treba »vsako od skoraj tri tisoč piščali natančno zvočno umestiti« oziroma jo uravnotežiti v okviru celotnega orgelskega zvoka in v okviru akustike cerkve. Tudi v preizkušnjah izmojstreni dar Pot orgel od ideje do izvedbe v Bratislavi ni potekala brez težav. Ob usodnih poplavah v začetku avgusta 2023, ko je družina Močnik izdelovala orgle za kalvarijsko cerkev, je voda zalila delavnico in uničila številne že izdelane dele. Sredi težke preizkušnje pa so doživeli tudi val solidarnosti. Orgle so za župnije povsod po svetu, kjer se ta kultura ohranja, obsežna investicija in vselej tudi velik organizacijski zalogaj. A začuda se ta kultura ne ustavi in vedno znova odkriva nove poti spodbujanja ljudi, da podprejo plemenito poslanstvo tisočletnega orgelskega izročila. V Bratislavi, kjer zdaj dominikanska župnija na Kalvariji res živi in bo z vizijo odprtega pastoralnega središča tudi v prihodnje, so izdelavo orgel pospremili z več medijsko odmevnimi akcijami. Tako so izdelavo snemali s fotografsko kamero. Sosledje teh posnetkov, t. i. time-laps, je na voljo na YouTube kanalu z naslovom Montáž organ – Bratislava Kalvária. Posnetek si je res vredno ogledati. Poleg tega je bil posnet tudi pravi promocijski film, ki pripoveduje zgodbo o novih orglah Marije Snežne. V njem svojega mesta ne dobijo le orgle kot izdelek, ampak celotno dogajanje – od prvih priprav do blagoslova. Svojo pot do te obrti razkriva tudi Tomaž Močnik. »Slišim stvari, ki jih drugi ne,« pravi, in to je »dar, ki ga prineseš na ta svet in ga moraš razvijati, kot je zapisano v Svetem pismu v priliki o talentih.«

Vrhunski izdelek Orglarstva Močnik v Bratislavi

Vrhunski izdelek Orglarstva Močnik v Bratislavi

Nadaljevanje bogatega izročila slovenskega orglarstva

Zelena dežela

SKOMARJE – 90 let mežnarice Marije Jelenko

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.