Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vrvenje za soško fronto

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 24. 01. 2023 / 19:10
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 25.01.2023 / 08:28

Vrvenje za soško fronto

Vrvenje za soško fronto
Stalna razstava Boj v zaledju strelskih jarkov ponuja celovit vpogled v tematiko vojaškega transporta avstro-ogrske armade na soški fronti. FOTO: Park vojaške zgodovine Pivka
Knjige in filmi opevajo vojskovodje, ki so z zmagami v bitkah odločilno vplivali na tok zgodovine. Vendar tudi najboljši poveljnik ne more narediti čudeža, če mu na bojišče ne dostavijo dovolj orožja, streliva, goriva, hrane in drugih potrebnih dobrin. Ker vojaška logistika in transport kljub izjemnemu pomenu v javnosti nista dovolj znana, so v Parku vojaške zgodovine Pivka lani odprli stalno razstavo Boj v zaledju strelskih jarkov. Z njo nazorno prikazujejo vrvenje za soško fronto in tako pomembno dopolnjujejo podobo tega največjega vojaškega spopada na slovenskih tleh.

Ko je spomladi leta 1915 postalo jasno, da bo Italija vstopila v prvo svetovno vojno na strani antante, je približno šeststo kilometrov dolgo italijansko-avstrijsko mejo varovalo le 30.000 vojakov in 96 topov. Avstro-ogrsko poveljstvo je zato v kraje ob Soči pripeljalo šest divizij iz Srema in Bosne, za kar je bilo potrebnih več kot 350 vlakovnih kompozicij.

Za transport različnega materiala do soške fronte je bila ključna obstoječa železniška mreža v Sloveniji, ki so jo sestavljale južna železnica (proga Dunaj–Ljubljana–Trst), gorenjska proga (Ljubljana–Jesenice–Trbiž), soška proga (Jesenice–Bohinjska Bistrica–Gorica–Trst) in vipavska proga (Prvačina–Ajdovščina). Za končni prevoz tovora do enot na bojni črti pa so v zaledju fronte zgradili vojaške železnice, ceste in žičnice.

Vojaške železnice

Med letoma 1915 in 1917 so vojaki in vojni ujetniki pri nas zgradili okrog 200 kilometrov vojaških železniških prog, ki so povezovale obstoječe železniško omre...

Prispevek je dostopen samo na naročnike Družine.

Nazaj na vrh