Tako smo vsi sodelujoči pri katehumenatu že mini predstavitev Cerkve – od duhovnikov in posvečenih oseb do laikov – bodisi župljanov bodisi drugih sodelavcev. Med njimi pomemben delež v ekipi prispevajo nekdanji katehumeni, ki želijo ostati povezani z župnijo, kjer so začeli svojo novo pot. Sodelovanje v novem katehumenskem letu jim tako omogoči poglabljanje sicer že slišanih vsebin, ki jih utrjujejo, hkrati pa je to način, da postopoma najdejo svoje mesto v cerkvenem občestvu.

Načrtno delo s sodelavci se je obrestovalo

Kdor danes vstopi v katehumenat na naši župniji, lahko vidi že kar dodelano strukturo in toliko sestavnih elementov večera, da se lahko ustavi le ob tem in reče: »Pri nas to ni mogoče.« Ali: »Nimam dovolj sodelavcev.«

Toda tudi na župniji Ljubljana Sveti Križ smo program razvijali postopoma. V osmih ali devetih letih od prvih začetkov tako zasnovanega katehumenata se je oblika razvijala in nadgrajevala. Odločilno od vsega začetka je bilo to, da pri delu odgovorni v ekipi računamo na pomoč in sodelovanje laikov – torej kristjanov, ki prostovoljno, zaradi ljubezni do Boga, želijo storiti nekaj za Cerkev. Ni potrebno, da so posebej teološko izobraženi, je pa dobrodošlo. A še bolj bistveno je, da imajo srce za ljudi in radi Boga. 

Odločilni sta bili pomoč in sodelovanje laikov – kristjanov, ki prostovoljno, zaradi ljubezni do Boga, želijo storiti nekaj za Cerkev.

V prvem letu smo pričeli z zgolj tremi ali štirimi posamezniki, ki so poleg župnika pomagali oblikovati večer. Med njimi je bila glasbeno nadarjena sodelavka, ki je pomagala pri molitvi, da smo lahko tudi zapeli, in še dva ali trije, da smo se po predavanju razdelili v pogovorne skupine, ki sta jih vedno vodili dve osebi – glavni voditelj/animator in pomočnik.

Navzočnost takih sodelavcev, ki postanejo, skoraj mimogrede, tudi pričevalci vere ali če hočete predstavniki Cerkve, vse to vpliva na dinamiko celotne skupine. Po eni strani olajša življenje duhovniku: ni potrebno, da bi bilo vse v rokah enega, kar ponavadi pomeni župnika, ki predava, spremlja, moli, vodi pogovor, temveč so vloge porazdeljene in ker je navadno ekipa sestavljena iz odgovornih in navdušenih posameznikov, so večeri prijetni, veseli, gostoljubni in duhovno napolnjujoči za vse. 

Poleg tega laže pristopimo do vsakega, ki pride na program. En sam voditelj težko pozdravi in res opazi vsakogar. No, tudi z ekipo ni to vedno samoumevno, se pa za to trudimo in vzgajamo. Očitno postane, da ne le predstavljamo vsebine vere nekomu, ki išče Boga oz. si želi zakramentov, temveč se sami učimo in postajamo bolj goreči kristjani ob tistih, ki se jih tako otipljlivo dotika Božja milost. Naša vera se presenetljivo krepi in veselje raste.

Katehumenat se je razvijal skozi večleten proces

Kako se je razvijala naša katehumenska skupina? Ko je leta 2016 dekan Alojzij Grebenc naročil takratnemu župniku Aleku Zwittru, naj izpelje katehumenski program za dekanijo na župniji Ljubljana Sveti Križ, je župnik Alek takoj prosil za pomoč sodelavce. Hitro smo se odločili za skupinsko delo. Po zgledu drugih uspešnih evangelizacijskih programov (predvsem po izkušnjah s tečajem Alfa) smo se odločili za poudarek na gostoljubju (ki smo ga izkazali s preprostimi čipsi, piškoti in čajem ali sokom). 

Po zgledu drugih uspešnih evangelizacijskih programov smo se odločili za poudarek na gostoljubju.

Drugi poudarek, povezan s prvim, je bilo brezpogojno sprejemanje prihajajočih, ki nimajo nujno oblikovanih vseh mnenj tako, kot bi pričakovali tisti, ki smo že »utečeni« kristjani. Predvsem pa smo bili odločeni, da bomo poskusili pritegniti čim večje število župljanov in drugih sodelavcev – laikov kot animatorjev ali v drugih vedno potrebnih logističnih vlogah, kot je npr. priprava in pospravljanje prostora in druge naloge, ki so se kazale postopoma. Razumeli smo tudi, da je pomembno, da se ljudje lahko izrazijo in da to najbolje omogočajo majhne in stalne pogovorne skupine.

Temeljni elementi našega katehumenata

Osnovna shema večera je preprosta: sprejem in pozdrav, molitev, nagovor – predavanje ali pričevanje, razdelitev za pogovor v malih skupinah. Ljubljana nam omogoča veliko izbiro različnih predavateljev in pričevalcev. Nemalo je laikov, ki imajo teološko izobrazbo in tako posredno pričujejo, da vera ni domena zgolj »posvečenih«. Duhovniki in redovniki pa seveda dajejo svoj pečat žive vere in življenja, darovanega Bogu. Pomembno se nam zdi tudi vključevanje molitve in nasploh spodbujanje osebnega molitvenega življenja. Tu se zavedamo, da lahko v našem programu še napredujemo.

Posebnost našega katehumenata so verjetno tudi dnevi duhovnih vaj.

Posebnost našega katehumenata so verjetno tudi dnevi duhovnih vaj, ko gremo za cel dan ali pa kar za vikend vsi skupaj na neki romarski kraj, kjer doživimo duhovni odmik. Ti dnevi omogočajo daljšo in zato lahko globljo molitveno izkušnjo, seveda pa udeležnce tudi močneje povežejo, spoznajo se med seboj še na drugačen način.

Pred dvema letoma smo uvedli še eno novost, ki se je izkazala za koristno: domače naloge. Z njimi skušamo spodbuditi katehumene k prenosu vere v življenje. Naloge kot npr.: ta teden poišči čim več priložnosti, da se pokrižaš in pri tem spomniš na Boga. Ali zmoli kratko molitev pred jedjo. Ali preberi določeno meditacijo cerkvenih očetov ali odlomek iz Svetega pisma. Nauči se jutranjo molitev itd. Navodila za te naloge dajejo animatorji, ki se pri tem lahko izmenjujejo.

Nekdanji katehumeni sami povedo, da je zanje najtežje in najbolj občutljivo obdobje konec katehumenata. Večinoma se želijo vključiti v novo sredino, resnično začeti novo življenje s podporo drugih kristjanov, a mnogokrat ne najdejo kraja, kjer bi se počutili sprejete in kjer bi lahko podali tudi svoje izkušnje. Ko jim ponudimo takšno sodelovanje v ekipi, odgovorimo na ta vprašanja in jim predvsem izrazimo zaupanje, da so lahko pomembni pomočniki za novo generacijo kristjanov.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkev danes (3/2025).