Imeli ste življenjski scenarij, želeli ste si veliko družino. A po večletni zvezi ste pri koncu študija ostali samski ...

Bila sem zelo razočarana. Znašla sem se v nekakšni luknji, bilo je hudo. Takrat se mi je ponudila priložnost in sem šla za štiri mesece v Nemčijo na izobraževanje za mlade s podeželja, ki se odločajo za delo na kmetijah. V tujini sem se fizično oddaljila od vsega dogajanja in na ta način prebolela čustvene stvari. To izobraževanje me je utrdilo v samozavesti, da se lahko postavim na svoje noge in se osamosvojim, da ni treba, da sem od koga odvisna. Od takrat naprej sem precej poslušala življenje. Na pot so mi prihajale različne stvari, ki sem jih sprejemala. Sproti se je odpiralo.

Kako je bilo spremljati vrstnike, ki so se poročali in imeli otroke? So se vaši odnosi kaj spremenili?

Moja prijateljstva so bila zelo vezana na kraj, kjer sem bila. Zaradi službe sem se namreč precej selila, tudi v tujino. Nikoli nisem bila osamljena. Povsod sem si ustvarila krog prijatel...