S tematiko žalovanja sem se prvič bolj podrobno srečala med študijem psihologije. Področju je bilo namenjeno kar nekaj časa in tako smo spoznavali definicijo žalovanja, kriterije, kdaj pri nekom govorimo o žalovanju, faze žalovanja in drugo. To so gotovo koristna znanja, ki nam pomagajo pri delu z ljudmi. Kljub temu pa kasneje, pri kliničnem delu, hitro ugotovimo, da samo teorija brez osebne izkušnje postane suhoparna, brez sočutja pa že skoraj neuporabna.

Smrt doživljamo različno

Odzivov na smrt bližnjega in s tem žalovanj je skoraj toliko, kot je ljudi. Čeprav stroka skuša najti kategorije, stopnje in kriterije, v katere uvrščamo žalujoče, bi hkrati lahko rekli, da smrt bližnjega vsakemu človeku prinese popolnoma svojo izkušnjo. Smrt vsak sprejema in se nanjo odziva nekoliko drugače. Vsak žalujoči o tem razmišlja na svoj način, na svoj način čuti, pa tudi išče in je dovzeten za različne načine tolažbe. Če si izposodim pesniški jezik, bi rekla, da prav vsaka ž...