Njena pot v KBBI se je začela z romanjem v Lurd leta 1977. Leta 1975 si je v prometni nesreči zlomila hrbtenico v vratnem delu in postala tetraplegik, priklenjena na voziček, čeprav stara dobrih 19 let. Želela je študirati kemijo, pa je niso sprejeli, ker ne bi mogla delati vaj. Veliko bere in v pogovoru odkrivam njeno širino in duhovno globino.

Kaj vam daje moč, da sprejemate invalidnost in jo živite z optimizmom?

Ne ukvarjam se pogosto sama s seboj, kdaj pa se jezim nad golimi dejstvi ob vsem, kar me je doletelo na poti, mi je pa laže sprejemati trne v življenju, ker mi jih nalagajo zadaj v torbo. Ne morem jih nositi, jih pa peljem in je laže.

Na začetku invalidne poti sem se na romanju v Lurd srečala s stavkom: Vstani in hodi! Brskala sem in hotela najti, kaj v bistvu pomeni, stavek pa je postal moto mojega življenja. Čeprav sem na začetku težko sprejela, kako naj vstanem, če ne morem, potem pa spoznala, da fizično sicer ne morem vstati, moram pa p...