Od vedno me zanima predvsem človekovo srce in kaj se dogaja v njem. Veliko razmišljam o ljubezni, tej čudni besedi, ki jo uporabljamo, ko mislimo na tako zelo različne reči. Kaj sploh je, kaj hočemo: jo želimo dobiti ali dati – kje se začne, kje naj jo iščemo, kje jo najdemo? Mama in otrok, mož in žena, tašča in snaha ter tast in zet, babica in vnuki …

In zakaj je med vsemi človeškimi odnosi največ težav prav v trikotniku med mamo, sinom in njegovo izvoljenko? So vsi vici o taščah in snahah in zlatem maminem sinčku, ki ga je ukradla druga ženska, samo plod predsodkov ali je žal vse res?

Spoznanja se mi zdijo podobna hoji na goro: dlje hodiš, širši razgled imaš in vidiš, kako vse v dolini postaja manjše in izgublja ostrino in pomen. In predvsem vidiš drugače. Tako se zdi tudi življenje. Spoznanja mladosti se dopolnjujejo, misli dozorevajo, vse dobiva drugačen pomen in marsikaj ga tudi izgublja.

Bila sem hči, žena, snaha, mama in zdaj tudi tašča. Vsako obdobje je prineslo nove naloge, ra...