Včasih se naše življenje na zemlji lahko zdi osamljeno in odmaknjeno, še posebej, če si prizadevamo, da bi bili dobri kristjani. Občutek imamo, da je celotna okolica uperjena proti nam.

Prav v tistih trenutkih se moramo opomniti, da nismo sami. Ves čas nas namreč obdaja nebeški dvor angelov in svetnikov, ki nas spodbujajo, kot bi bili na nogometni tekmi.

Sv. Frančišek Saleški o tej stvarnosti premišljuje v svojem delu Uvod v bogoljubno življenje, kjer bralce vabi, naj si predstavljamo prizor v nebesih; najprej se osredini na to, da sta tam Jezus in njegova Mati Marija, ter nas vabi, naj izberemo nebesa:

»Pomislite, kako se Jezus s svojega nebeškega prestola ozira navzdol na vas z ljubečim povabilom: 'O, preljubi, pridite k meni in se vekomaj radujte v večni blaženosti moje Ljubezni!'

Ozri se na Njegovo mater, ki z materinsko nežnostjo hrepeni po tebi – 'Pogum, otrok moj, ne zaničuj dobrote mojega Sina ali mojih iskrenih molitev za tvoje zveličanje.'«

»Pogumno nadaljuj,
dragi prijatelj«