Ali se še spomnite 23. decembra 2012, torej prvega dneva v predsedniški pisarni? Dan prej ste v državnem zboru zaprisegli kot predsednik republike …

Tega dneva se zelo dobro spomnim … Ko sem se vzpenjal po stopnicah proti predsedniški pisarni, sem si želel, da bi, ko bom šel zadnjič po stopnicah v drugi smeri, torej navzdol, odšel z zadoščenjem. In takšno zadoščenje bom konec letošnjega decembra, ko bom zapuščal ta položaj, tudi čutil.

Kaj od pričakovanj pred desetimi leti je torej do danes ostalo »na situ« časa, kar vam prinaša to zadoščenje?

Ko se oziram nazaj in vidim, da sem vendarle pustil neko sled s svojimi odločitvami in ravnanji, se sprašujem, ali bi vnovič zbral toliko poguma recimo za stvari, ki so povezane s spravnim procesom doma in na mednarodnem področju. Pomembna je bila odločitev, da grem kmalu po začetku mandata k vladni komisiji za prikrita grobišča; na prvem sestanku smo sklenili, da bomo sodelovali, da si bomo pomagali. To je po...