Z adventnim časom je že stoletja dolgo povezana cela vrsta običajev, ki smo jih – v določeni meri v malce spremenjeni obliki – ohranili do današnjega dne. Adventni venec in adventni koledar sta med najbolj znanimi, toda tudi številna druga – večinoma krajevna – izročila vernike pripravljajo na Gospodovo rojstvo.

Jutri, na 1. adventno nedeljo, bomo po vsej Sloveniji prižgali na tisoče svečk na adventnih vencih. Venec iz zelenja je osrednji simbol predbožičnega časa, zamisel zanj pa pripisujejo severnonemškemu evangeličanskemu teologu Johannu Wichernu (1808-1881). Wichern, ki velja za ustanovitelja evangeličanske »Notranje misije«, predhodnice današnje evangeličanske diakonije, je leta 1839 v Hamburgu naredil prvi adventni venec.

Njegova temeljna zamisel je bila otrokom skrajšati čas pričakovanja na božične praznike. Leta 1839 je zato uporabil lesen svečnik, na katerega je postavil svečo za vsak dan adventa in tako naredil prvi adventni venec. Iz Severne Nemčije se je venec kot simbol pričakovanja razširil najprej po vsej Nemčiji, sprva po evangeličanskih cerkvah in domovih, kasneje pa tudi po svetu, vendar ne v prvotni različici, temveč precej manjši, saj so nanj pričeli postavljati štiri sveče za vsako izmed adventnih nedelj.V katoliški cerkvi so adventni venec prvič postavili leta 1925 v Kölnu.

Venec je bil že v antičnem času – večinoma iz lovorja – znamenje zmage. Wichern je ob svojem vencu morda pomislil na zmago Kristusa nad grehom in smrtjo. Soj sveč simbolizira upanje in umik od zla, saj svetloba preganja temo.

Poleg adventnega venca je, predvsem pri otrocih, izredno priljubljen tudi adventni koledar. Različne oblike adventnega koledarja je moč najti že v 19. stoletju. Leta 1908 je münchenski založnik Gerhard Lang natisnil prvi adventni koledar s poklopnimi vratci. Sprva je bil koledar mišljen kot verski uvod v božične praznike, danes pa se za vratci skrivajo pisane podobe, izreki in celo sladkarije.






Priljubljen adventni običaj je tudi potovanje Marijine podobe ali kipa po župniji ali pa iz ene župnije v drugo, t.i. »Marijo nosijo«. Podoba Matere Božje potuje od družine do družine, te pa jo sprejmejo in se od nje poslovijo z molitvijo rožnega venca in petjem adventnih pesmi.


Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T. S.)