Sredi 19. stoletja, ko so se v Habsburški monarhiji in drugod po Evropi krepila narodna gibanja, je med Slovenci rasla zavest o pomenu lastnega jezika, šolstva in kulturne samostojnosti. V takem vzdušju sta sveta brata Ciril in Metod dobila novo veljavo. Nista bila razumljena le kot srednjeveška misijonarja iz druge polovice 9. stoletja, temveč kot zgled oznanjevanja v domačem jeziku, spoštovanja slovanskih narodov in prizadevanja za edinost med krščanskim Vzhodom in Zahodom. Najbolj izrazito je njuno izročilo med Slovenci v tistem obdobju pojasnjeval in cenil lavantinski škof Anton Martin Slomšek.

Slomšek leta 1851 ustanovi Bratovščino sv. Cirila in Metoda

Leta 1851 je Slomšek po moravskem zgledu ustanovil Bratovščino svetih Cirila in Metoda. Njen namen je bil predvsem verski: člani naj bi molili, darovali maše, prirejali shode in kulturne dogodke za zedinjenje pravoslavnih kristjanov s Katoliško Cerkvijo. V jeziku takratnega katolištva je šlo za »vrnitev« pravoslavnih pod okrilje pap...