Pozeba je v minulih letih v aprilu večkrat prizadela nasade gojenih sadnih vrst. Na biotehniški fakulteti so že takrat opozarjali vse pridelovalce, da je med najbolj učinkovitimi načini zaščite sadja oroševanje. »Oroševanje pa zahteva velik vodni vir, kar za nekatere nasade predstavlja problem. Druga omejitev pri zaščiti nasada z oroševanjem je veter, saj se oroševanje za zaščito nasada ne more uporabljati, če piha veter z močjo nad 4 m/s,« poudarjajo strokovnjaki.

Oroševanje do -7 °C 

Profesorica Hudina pojasnjuje, da se pri oroševanju v nasade namestijo razpršilci, iz katerih nad krošnjo dežuje in ko dežne kaplje padajo na cvetove in ostale dele rastline, ti zmrznejo. »Pri tem se oddaja toplota in cvet ostane v zmrznjenem oklepu pri približno 0 °C. Sistem oroševanja zelo dobro deluje do -7 °C.«

Uporaba biostimulantov na podlagi aminokislin in alg

Na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete UL zato opozarjajo, da lahko v nasadih, v katerih se gojijo sadne vrste in ni mogoča zaščita z oroševanjem ali ogrevalnimi sistemi, uspešno zmanjšamo posledice nizkih temperatur z uporabo biostimulantov na podlagi aminokislin in alg. »Z biostimulanti na podlagi aminokislin in alg je potrebno nasade poškropiti vsaj 48 ur pred napovedano pozebo, nato spremljati temperature in po pozebi zmanjševati nastalo škodo z biostimulanti (alge, aminokisline, giberelini).«

Kdaj škropiti?

Nizke temperature se obetajo v nedeljo in ponedeljek zjutraj. Dr. Hudina na podlagi tega ocenjuje, »da bi lahko za zmanjševanje škode uporabili biostimulante v petek tekom dneva, saj se v soboto pričakuje dež. Sadna drevesa bo potrebno poškropiti z aminokislinami in algami vsaj 48 ur pred napovedano pozebo z dodatkom fosforja in kalija. Takoj po pozebi uporabimo biostimulante na osnovi morskih alg in aminokislin ter giberelinov za regeneracijo cvetov in razvoj plodov. Postopek po potrebi ponovimo (pred napovedano pozebo in po pozebi)«.

Najbolj občutljivi so plodiči

Na nizke temperature so najbolj občutljivi plodiči, torej takoj po cvetenju, ki pozebejo že, če se temperatura spusti pod -1,7° C, v polnem cvetenju pozebejo cvetovi jablane in hruške pri -2,3° C, v fenofazi rdeče brsti pri temperaturi -3,5° C, pojasnjuje dr. Hudina: »Pri navedenih temperaturah navadno pozebe od 90 do 100 odstotkov cvetov jablane in hruške že, če nizke temperature trajajo 30 minut in dlje.«

Prehranjenost dreves

Pri občutljivosti sorte na nizke temperature je pomembna tudi prehranjenost dreves v prejšnjem letu in jeseni. Na to najbolj vpliva obloženost plodov v preteklem letu, saj če drevesa ob obilni letini niso bila znatno prehranjena, so veliko bolj občutljiva na nizke temperature, še dodajajo na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo Oddelka za agronomijo.