ALI VEŠ?
Da je gostoljubje eden najstarejših zakonov človeštva in spada med tako imenovane naravne zakone, ki ne potrebujejo utemeljitve? To pomeni, da veljajo osnovna pravila gostoljubja od kar
obstaja človeška družba.
Da so že Egipčani, Stari Grki in Rimljani gosta, ki je prišel k njim, v znamenje dobrodošlice mazilili z dišečim oljem.

Slovenci veljamo za kar gostoljubne. Sploh tujci, ki prihajajo k nam kot turisti cenijo, da smo pripravljeni pomagati, če se znajdejo v zagati ali le potrebujejo kakšno informacijo.
Kaj pa tujce, ki prihajajo k nam v iskanju boljšega življenja, kako jih sprejemamo? Smo gostoljubni? Pri tem gostoljubju nam včasih spodrsne. Potrebujemo še nekaj vaje in odprto srce.

Gostoljubje je utemeljeno v Svetem pismu

Že v Stari zavezi lahko beremo, kako je gostoljubno sprejel Abraham pri Mamrejevem hrastu može, tujce. Prav zaradi svoje gostoljubnosti je izvedel, da bo dobil sina, ki si ga je že dolgo želel. (1 Mz 18,1-8).

Gostoljubje je izkazal tudi Abrahamov nečak Lot, ki je v svoj dom sprejel angela in ju celo zavaroval pred sokrajani, ki so ju želeli napasti. Zato je bil obvarovan pred kruto usodo, ki je doletela njegove sokrajane. (1 Mz 19,1-29)

Eden najlepših primerov v Stari zavezi je gostoljubje, ki ga je vdova iz Sarepte izkazala preroku Eliji. Zato njej in sinu, ni nikoli zmanjkalo olja in moke, dokler sta gostila preroka. (1 Kr 17,10-16)

Tudi Jezus v Novi zavezi nadaljuje držo gostoljubnosti. Večkrat se druži z ljudmi, s katerimi se drugi niso želeli, kot so bili cestninarji in grešniki. To je tudi povabilo nam, da gremo preko naših predsodkov in v vsakem človeku vidimo Jezusovo navzočnost. Za zgled nam daje usmiljenega Samarijana in nas vabi, da smo mu podobni.

Jezus še dopolni in nadgradi gostoljubje, ki so ga poznali pred njim. Svojim učencem pove, da bomo vsi ob poslednji sodbi odgovarjali za svojo gostoljubnost, ko pravi: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« in jih tudi resno opozori: »Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.« (Mt 25,31-46)

Gostoljubje je vrlina, ki nas vodi k svetosti

Leta 2023 je bila za blaženo razglašena celotna družina Ulma. Med drugo svetovno vojno so jih umorili nacisti, ker so dali zatočišče kar sedmim judom, ki so jih nacisti preganjali. S svojo gostoljubnostjo so si prislužili nebesa. In še veliko je svetnikov, ki so bili znani po svoji gostoljubnosti. Veš za katerega? Napiši nam o njem. Nekoga čaka nagrada.

Ozrimo se okoli sebe in v bližnjem prepoznajmo svojega gosta.

ALI VEŠ?
- Da je kot znamenje dobrodošlice med Slovenci bila včasih navada, da so goste sprejeli z koščkom kruha in soljo?
- Da je bila lesena, ročno izdelana podoba svetega duha simbol blagostanja, gostoljubja in blagoslova. V preteklosti so ga obešali pod strop, na vrvico povezano z vrati. Tako se je dvigoval in spuščal ob vsakem prihodu domačih ali gostov in obenem naznanjal gostoljubnost hiše in ji prinašal blagoslov.
- Da so imeli samostani prav posebne sobe, kjer so sprejemali tujce, da niso ti ostali brez prenočišča in toplega obroka?

Članek je bil objavljen v februarski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!