»Ta dogodek je znamenje upanja in obnovljenega pričevanja za vso vincencijansko družino in za Cerkev; opozarja na aktualnost vere in služenja, ki ju je živel Janez Ivan Strašek,« je poudaril generalni postulator Sergij Pavliš.

Preiskava končana 26. marca letos

V petek, 16. maja 2025, so namreč v pisarni Dikasterija za zadeve svetnikov v navzočnosti kanclerja Federica Faverja in Sergija Pavliša odprli dve ovojnici (Transunto in Public Copy) z dokumentacijo, zbrano med škofijsko preiskavo o mučeništvu Božjega služabnika Straška, leta 1947 ubitega v odium fidei – sovraštvu do vere. Preiskava se je v zagrebški nadškofiji končala 26. marca letos.

Uradna izjava o mučeništvu

Kot pojasnjuje Pavliš, bodo zdaj ti dokumenti vezani. Po pridobitvi pravne veljavnosti preiskave in po imenovanju poročevalca se bo nadaljevala priprava osnutka Positio, ki ga bodo predložili v presojo zgodovinski in teološki komisiji in nazadnje kardinalom, da se pridobi uradna izjava o mučeništvu.

Kdo je bil p. Janez Strašek?

Kdo je bil p. Janez Strašek? Rodil se je 11. decembra 1906 v družini gorečih kristjanov v Slakah: kot sin očeta Janeza in matere Marije Mlaker je imel po dva brata in sestri. Po osnovni šoli v Podčetrtku je bil dijak lazaristovskega Dijaškega doma na Taboru in obiskoval zelo zahtevno klasično gimnazijo, ki jo je uspešno zaključil.

Mašniško posvečenje mu je podelil škof Rožman

Po maturi je pri lazaristih vstopil v notranje semenišče (noviciat). Po končanem študiju teologije je bil 3. avgusta 1933 posvečen v duhovnika, mašniško posvečenje mu je v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani podelil škof dr. Gregorij Rožman.

Iz Celja v Beograd

Po novi maši je ostal v Ljubljani in nato od 14. julija 1934 do 21. januarja 1935 živel pri sestrah usmiljenkah v Radečah, kjer je bilo tedaj veliko novink, lazaristi pa so pomagali pri njihovi vzgoji. Pred božičem 1934 je v Stranjah sodeloval na ljudskem misijonu, preden je 21. marca 1935 iz Celja odpotoval v Beograd.

Nadomestil Alojza Mava

V tamkajšnji mladi župniji je Strašek nadomestil Alojza Mava in služboval kot kaplan in katehet do 25. avgusta 1938, ko so ga poslali v Kosovsko Mitrovico sprva za kaplana in kateheta, nato za župnika. Tam je ostal od 26. avgusta 1938 do 22. julija 1941. Dva dni pozneje so ga predstojniki vrnili v Beograd, kjer je deloval do 8. septembra 1946. Bil je tudi župnik v Kragujevcu in Novem Kneževcu.

Rešil ga je nemški poveljnik

Ko je bil v Kragujevcu, so Nemci kot povračilni ukrep proti partizanom med 21. in 23. oktobrom 1941 usmrtili 2800 talcev, med katerimi bi bil tudi Strašek, če ga ne bil rešil nemški poveljnik. 8. septembra 1946 so ga imenovali in umestili za župnika na Svetice pri Karlovcu, po umoru župnika dr. Matija Kranjčića pa je začasno – a ne za dolgo – upravljal tudi župnijo Ozalj.

Ustreljen z lovsko puško

Ko se je na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, Strašek po zgodnji maši vračal iz Ozlja na Svetice, je naletel na dva morilca, ki sta čakala v gozdu. Ustrelila sta ga z lovsko puško in ga – verjetno še živega – pokrila z vejami. Številni znaki so namreč kazali, da se je trudil preživeti in bojeval boj za življenje.

Pred smrtjo trpel mučenje in tepež

Pretepla sta ga s palico in ga, ko je bil že skoraj mrtev, pustila v grmovju. Na prizorišču so nato našli ostanke cigaret, kar jasno kaže, da sta morilca tam kadila po opravljenem umoru. Janez Strašek je resnični mučenec – ni bil samo ubit, marveč je pred smrtjo trpel mučenje in tepež.

FOTO: arhiv Roberta Petkovška

Slišali so strele in klice na pomoč

Medtem so ga na Sveticah pričakovali za opoldansko mašo in ker ob dogovorjeni uri ni prišel, so verniki začeli moliti rožni venec, po molitvi pa so ga odšli iskat, a ga ob poti niso našli. Nekateri so pripovedovali, da so okoli 14. ure slišali strele, pa tudi klice na pomoč iz gozda.

Pokopan v Sveticah

V tistem času je bil Strašek najbrž še živ, saj je – ko je dan pozneje domačinka iz Svetic Dora Lukešić približno 30 metrov od poti našla truplo – v roki še vedno držal šopek vejic, za katere se je morda nezavedno oprijel, ko so ga vlekli v globel. Ustrelili so ga v glavo z lovsko puško. Šibrovke so prodrle v možgane skozi ustno in očesno votlino. Pokopali so ga v Sveticah.

Iz sovraštva do Cerkve in duhovščine

Ljudje so vedeli, da je bila njegova smrt dejansko posledica sovraštva do Cerkve in duhovščine. Ohranil se je zapis okrajnega odbora Komunistične partije Karlovca, ki – čeprav je bil obveščen in je prispel na prizorišče – ni ukrepal proti morilcem, temveč je o dogodku in priznanju storilcev zgolj obvestil Centralni komite Komunistične partije Hrvaške.

Zapis v dokumentu

V dokumentu je pisalo: »Ko se je vračal iz Ozlja na Svetice, sta ga ob cesti čakala člana Komunistične partije. Ustrelila sta ga z lovsko puško. Ker še ni bil mrtev, ga je moj brat pretepel s palico. Ko je umrl, sva ga odvlekla v grmovje in pokrila z listjem in vejami. Sami smo se tako odločili; ker je bil ta človek bandit, smo ga ubili. V naši partijski celici smo se pogovarjali o tem, da najdemo nekoga, ki bi ubil tega bandita. Z bratom sva se odločila, da bova to storila in ga ubila.«

Morilci ostali na prostosti

Sodelujoči pri umoru so ostali na prostosti, niso šli v zapor niti jih niso preiskali. Iz dokumenta je razvidno, da je Centralni komite v Karlovcu odgovoren kot naročnik tega zločina; s svojim sovraštvom do Cerkve in njenih duhovnikov je vplival na nekatere svoje člane. Člani partije so menili, da opravljajo svojo dolžnost kot komunisti, ko pobijajo duhovnike, zanje bandite.

Križev pot vsako leto

Pred letom 1991 si – zaradi grožnje z zaporom – ni nihče upal naglas govoriti o tem, še zlasti ne, da je partija hujskala k ubojem in bila odgovorna zanje. Šele leta 1991, ko sta Hrvaška in Slovenija dosegli neodvisnost, so začeli obhajati križev pot ob poti, na kateri je Strašek pretrpel mučeništvo. Odtlej to pobožnost opravljajo vsako leto.

Na cvetno nedeljo v Ozlju

Od leta 1998 se verniki na cvetno nedeljo ob 14. uri zberejo v Ozlju, kjer je Strašek daroval svojo zadnjo mašo. Od tam se začne procesija z molitvijo križevega pota, verniki pa vnovič prehodijo pot, ki jo je Strašek zadnjič prehodil, preden so ga umorili. Procesija in molitev se končata na Sveticah.

Verniki se mu priporočajo z velikim zaupanjem

Število sodelujočih vernikov vsako leto raste: molijo, pojejo, se ustavljajo pri vsaki postaji, premišljajo skrivnosti križevega pota, Jezusovo – pa tudi Straškovo – trpljenje. Sprva je pri križevem poti sodelovalo okoli 200 ljudi, ob 60. obletnici njegove smrti se jih je zbralo 500 in desetletje pozneje več kot 600. Zavedajo se, da je p. Strašek umrl kot mučenec, in se mu z velikim zaupanjem priporočajo.

Obletni maši

Somaševanje in križev pot je 30. marca 2007 vodil dekan Dekanije Ozalj-Lipik Josip Jaković, sodelovali pa so duhovniki in verniki in okoliških župnij, sorodniki, sobratje tudi iz Slovenije in člani Slovenskega doma v Zagrebu. Evharistija ob 70. obletnici pa je bila na belo nedeljo, 23. aprila 2017. Mašo je vodil msgr. Stanislav Lipovšek, škof Škofije Celje, iz katere je izhajal p. Janez Strašek.

Ulica poimenovana po njem

Verniki župnij Ozalj in Svetice se zelo priporočajo mučencu Strašku. Občina Ozalj je po njem celo poimenovala ulico. Na pokopališču na Sveticah, kjer je pokopan, pa stoji bronasti doprsni kip Janeza Straška. Splošno mnenje je, da njegovo telo ni razpadlo.

Za beatifikacijo se zavzemajo zlasti njegovi sobratje

Za beatifikacijo se zavzemajo zlasti njegovi sobratje, misijonarji Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega, ki si želijo, da bi Cerkev priznala mučeništvo zaradi vere njegovega sobrata. Verniki iz Svetic so skupaj z župnikom navdušeni, da bi Straškova zvestoba in junaštvo postala zgled ljudem v tem času.

Morebitni čudeži

Za morebitne čudeže zbirajo dokumentacijo. Neka raziskovalka Straškovega življenja in mučeništva je doživela možgansko kap in ostala hroma, a po 10 dneh vstala postelje. Gospa Katarina pa je imela raka ščitnice in bila operirana. Rak se ji je razširil na maternico, ki so jo tudi operirali. Nato so ji odkrili raka na dojki, zato je bil predviden nov poseg, a je med pregledom pred operacijo tumor izginil.

Primer zdravnice

Navajajo še primer zdravnice, ki so ji med nosečnostjo odkrili karcinom maternice in bi se morala odločiti za operacijo, pri kateri bi izgubila maternico in plod. Po molitvi k p. Strašku za ozdravitev so nadaljnji pregledi pokazali, da karcinoma ni več. Rodila je hčerko in nato še sina.

---

Molitev za beatifikacijo p. Janeza Ivana Straška

Gospod Bog! Božjega služabnika Janeza Straška si obdaril z velikodušnostjo, da je bil vedno pripravljen vsakomur pomagati in je brez strahu pred komer koli stanovitno oznanjal tvojo besedo. Njegovo življenje in delo si kronal z junaško vero – vero do smrti. Prosimo te, da bi ga lahko kmalu v Cerkvi častili kot blaženega in se mu v svojih potrebah še bolj priporočali.

Na njegovo priprošnjo nam podeli milost, za katero prosimo ...

Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.