V vašem vprašanju slišim bolečino človeka, ki je Jezusovo obljubo vzel zares. Tudi psalmist sprašuje: »Doklej, Gospod, me boš vedno pozabljal?« (Ps 13,2) Bog je v Svetem pismu dal prostor tudi takšni molitvi. Pred njim ni treba skrivati razočaranja. Jezusove besede »Prosíte in vam bo dano« (Mt 7,7) so drzna obljuba. Ob tem razkrije podobo očeta: kdo bi otroku dal kamen, če ga prosi kruha? Jezus nam zagotavlja, da na drugi strani naše prošnje ni brezbrižnost, ampak Oče. To ne odpravi vprašanja, zakaj ostaja toliko dobrih prošenj neizpolnjenih. Bolečine staršev, ki molijo za otroka, ali bolnika, ki prosi za ozdravljenje, ni mogoče pojasniti s tem, da ne vedo, kaj prosijo. Pogosto ne vemo, zakaj se želena sprememba ne zgodi. Smemo pa razlikovati med tem, da prošnja ni izpolnjena, in tem, da človek sploh ne bi bil slišan.

V Lukovem evangeliju Jezus opazi ženo, ki je bila osemnajst let sključena (Lk 13,10-17). Ni zapisano, da bi ga poklicala ali prosila za ozdravljenje. On jo vidi prvi. V t...