Zakaj laboratorijsko pohištvo načrtujemo po delovnih procesih, ne po kvadraturi
Zakaj laboratorijsko pohištvo načrtujemo po delovnih procesih, ne po kvadraturi
Ko govorimo o opremljanju laboratorijev, pogosto slišimo vprašanje, koliko omar in miz se da postaviti v določen prostor. Vendar je to napačno izhodišče. Šele iz tega zaporedja izhaja smiselna postavitev pohištva. Prostor je okvir, delovni proces pa je tisti, ki določa funkcionalnost laboratorija.
Ustvarjamo laboratorije prihodnosti
V Mikro+Polo smo slovenski proizvajalec sodobnega in tehnično dovršenega laboratorijskega pohištva, pri čemer nas vodi ideja, da laboratorij ni le zbirka opreme, temveč okolje, v katerem ljudje vsak dan izvajajo natančno in pogosto zahtevno delo. Zato pri načrtovanju izhajamo iz realnega delovnega toka: od vhoda vzorca do končnega rezultata. Tak pristop omogoča, da je vsak korak podprt z ustrezno delovno površino, opremo in dostopom do potrebnih virov, brez nepotrebnega premikanja po prostoru.
Ko pohištvo sledi dejanskemu poteku dela, se zmanjša tveganje za napake, ki nastanejo zaradi neustrezne razporeditve. Zato pri načrtovanju laboratorija najprej analiziramo, kateri procesi potekajo zaporedno, kateri vzporedno in kje je smiselno predvideti dodaten prostor za morebitno širitev dejavnosti v prihodnosti.
Laboratorijske omare, ki sledijo logiki dela
Razporeditev laboratorijskih omar neposredno vpliva na to, kako učinkovito in varno poteka delo. Omare morajo biti postavljene tako, da so pogosto uporabljani materiali in kemikalije dosegljivi brez nepotrebnega prehajanja med delovnimi conami, medtem ko je nevarne ali občutljive snovi treba hraniti ločeno in skladno z varnostnimi zahtevami. Napačna postavitev omar je ena pogostejših napak, ki jih opažamo pri starejših ali improvizirano opremljenih laboratorijih.
Enako pomembna je izbira materialov in tipa omar glede na namen prostora, saj se zahteve v kemijskem, mikrobiološkem ali diagnostičnem laboratoriju razlikujejo. Zato v okviru našega sistema laboratorijsko pohištvo načrtujemo tako, da omare niso le shranjevalni element, temveč del funkcionalne celote skupaj z delovnimi površinami in digestoriji, kar uporabnikom olajša vsakodnevno delo.
Oskrba z mediji kot temelj varnega delovnega mesta
Delovna miza brez ustreznega dostopa do elektrike, vode, plina ali drugih medijev hitro postane neuporabna, ne glede na to, kako kakovostno je izdelana. Zato je oskrba z mediji eden ključnih elementov, ki jih moramo predvideti že v zgodnji fazi načrtovanja, saj naknadno dodajanje priključkov pogosto pomeni posege v že postavljeno pohištvo ali infrastrukturo prostora.
Pri načrtovanju digestorijev in delovnih površin upoštevamo, kje uporabniki dejansko potrebujejo posamezen medij in kako se te potrebe lahko spremenijo, če se v prihodnje spremeni namen prostora ali obseg dela. Tovrstna predvidevanja so pogosto tista, ki laboratoriju omogočijo dolgoročno uporabnost brez večjih posegov.
Modularnost kot odgovor na spremembe v laboratoriju
Laboratoriji se skozi čas spreminjajo, saj se dejavnosti širijo, procesi posodabljajo, oprema pa se menja. Prav zato je modularnost pohištva ena ključnih lastnosti, ki jih upoštevamo pri načrtovanju sistema PREGL SYSTEM.
Tak pristop je smiseln predvsem takrat, ko naročnik še ne pozna vseh prihodnjih potreb laboratorija ali ko se dejavnost širi postopoma. Prilagodljivost sistema tako ne pomeni le lažje nadgradnje, temveč tudi manjše tveganje, da bo laboratorij v nekaj letih postal neustrezen za nove zahteve dela.
Varnost, ki izhaja iz premišljene zasnove
Varnost v laboratoriju ni le vprašanje posamezne omare ali digestorija, temveč rezultat celotne zasnove prostora. Kadar so delovne površine, omare in oskrba z mediji usklajene med seboj, se zmanjša možnost napak, ki nastanejo zaradi neustreznega dostopa do opreme ali nepravilnega shranjevanja snovi. Zato varnost pri sistemu PREGL SYSTEM obravnavamo kot sestavni del funkcionalnosti in ne kot ločen dodatek.
Razumevanje povezave med delovnim procesom, razporeditvijo pohištva in oskrbo z mediji je pri opremljanju laboratorija ključno, saj se te odločitve kasneje težko in dragocenih popravljajo. V Mikro+Polo zato pri vsakem projektu izhajamo iz konkretnega poteka dela v laboratoriju, ne le iz razpoložljivega prostora, in s tem uporabnikom pomagamo zgraditi delovno okolje, ki ostane funkcionalno tudi ob prihodnjih spremembah.
Naročnik članka je: MIKRO+POLO d.o.o.



