Sta se že kdaj ujela v misli: »Zakaj vedno jaz? Zakaj vedno jaz poskrbim za smeti, otroke, finance, avto? Zakaj me te stvari vedno počakajo? Kot da nihče ne zna in ne vidi?« Vloge v odnosu niso nekaj, kar bi se postavilo na začetku in tam ostalo za vedno. Nekatere so nujne in koristne, druge pa postanejo breme. Kdaj je čas, da se oklenemo svoje vloge, in kdaj, da jo opustimo? Kdaj je vloga darilo in kdaj izgovor za to, da ostajamo v coni udobja?

Iluzija pravičnosti: odnos ni 50:50

Včasih se pari v odnosu ujamejo v past iluzije pravičnosti. Želijo si, da bi bile stvari razdeljene pravično, vsak pol (no, vsaj približno). Prvi problem te pravičnosti je, da se določa na podlagi lastnega občutka. Ta pa je pogosto odvisen od trenutnega počutja, klime v zakonu, lastnih prepričanj. Ona ima občutek, da vedno začenja pogovore in išče stik. On ima občutek, da samo on ureja finance. Drugi problem pravičnosti je, da odnos ni poslovno partnerstvo. Gre za dinamičen proces, kjer je včasih eden bolj ob...