Zakaj v nosečnosti ni varne rabe alkohola

Prva slovenska nacionalna raziskava kaže, da je alkoholu med nosečnostjo izpostavljen približno vsak osmi otrok. Strokovnjaki opozarjajo, da ne moremo govoriti o varni količini alkohola med nosečnostjo, saj posledice njegovega uživanja lahko močno zaznamujejo otrokovo življenje tudi po rojstvu. Razkorak med izjavami in analizo Čeprav številne nosečnice zatrjujejo, da med nosečnostjo ne pijejo alkohola, rezultati prve slovenske nacionalne raziskave kažejo nekoliko drugačno sliko. Medtem ko je uživanje alkohola po četrtem mesecu nosečnosti v anonimnih vprašalnikih priznalo 3,8 odstotka žensk, je analiza prvega otrokovega blata oziroma mekonija pokazala, da je bilo alkoholu v drugi polovici nosečnosti izpostavljenih 6,6 odstotka nerojenih otrok. Po ocenah sodelujočih v raziskavi pa je alkohol v celotnem obdobju nosečnosti uživalo približno 13 odstotkov nosečnic. A strokovnjakov ne skrbijo le številke, temveč predvsem posledice, ki jih lahko uživanje alkohola pusti na otroku. »Če deleže pretvorimo v številke, to pomeni, da je v Sloveniji približno vsak osmi novorojenček izpostavljen alkoholu v obdobju, ko se njegovi organi in možgani še intenzivno razvijajo,« opozarja vodja raziskave, neonatologinja in pediatrinja doc. dr. Jana Lozar Krivec z UKC Ljubljana. Dodaja, da je njihova raziskava pomembna predvsem zato, ker so prvič v Sloveniji z objektivno analizo presnovkov alkohola ocenili izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo na nacionalni ravni. Rezultati opozarjajo, da je treba več pozornosti nameniti preprečevanju izpostavljenosti, zgodnjemu prepoznavanju ogroženih otrok in podpori nosečnicam. Alkohol do ploda pride v nekaj minutah Raziskave, ki bi preučevala vzroke za uživanje alkohola med nosečnostjo med slovenskimi nosečnicami, za zdaj nimamo. Kot pojasnjuje Lozar Krivec, iz raziskav v drugih evropskih državah izhaja, da je pitje alkohola v nosečnosti najpogosteje povezano z nepoznavanjem njegovih škodljivih posledic ali nezaupanjem strokovnim priporočilom. Nekateri namreč še vedno verjamejo, da alkohol ni tako škodljiv, kot opozarjajo strokovnjaki, ali da so problematične le žgane pijače. Alkohol je lahko prisoten tudi zaradi duševnih stisk ali zasvojenosti. Pogosto pa do izpostavljenosti pride še pred potrditvijo nosečnosti, ko ženska sploh še ne ve, da je noseča. Zato strokovnjaki poudarjajo pomen načrtovanja nosečnosti in prilagoditve življenjskega sloga že pred zanositvijo. Mnogi so žal še vedno mnenja, da kozarec vina ali piva med nosečnostjo ne more povzročiti večje škode. A resnica je drugačna. Alkohol po zaužitju hitro preide v krvni obtok nosečnice, od tam pa skozi posteljico tudi do ploda. »Alkohol je eden najpomembnejših preprečljivih teratogenov. Ko nosečnica zaužije alkohol, se ta iz prebavil vsrka v njen krvni obtok, od koder hitro prehaja preko posteljice v krvni obtok ploda. Koncentracija alkohola v krvi ploda je podobna koncentraciji v materini krvi, vendar ima plod bistveno manjšo sposobnost njegove presnove in odstranjevanja, zato je alkoholu lahko izpostavljen dlje kot njegova mati,« razlaga sogovornica. In nadaljuje, da alkohol deluje na razvijajoči se plod na več načinov. Povzroča oksidativni stres, poškodbe in odmiranje celic ter moti delovanje mitohondrijev in izražanje genov. Poleg tega moti delovanje in razvoj posteljice ter vpliva na delitev, migracijo in diferenciacijo celic. Posebej občutljivi so razvijajoči se otrokovi možgani, saj alkohol moti nastajanje živčnih celic, njihovo povezovanje in organizacijo možganskih struktur. »Posledice so lahko trajne,« opozarja. Pomembno je vedeti, da alkohol ni škodljiv samo v prvem trimesečju nosečnosti, ko nastajajo organi, ampak celotno nosečnost, saj se možgani razvijajo vse do rojstva in še dolgo po njem. »Vrsta in resnost posledic sta odvisni od količine zaužitega alkohola, vzorca pitja, obdobja izpostavljenosti in individualne občutljivosti ploda. Posebej nevarno je visoko tvegano oziroma epizodično čezmerno pitje oziroma popivanje, ko je plod v kratkem času izpostavljen visokim koncentracijam alkohola,« razlaga Lozar Krivec. Prav zato varne količine alkohola v nosečnosti ni mogoče določiti. Zaradi tega je po mnenju strokovnjakov med nosečnostjo najvarnejša popolna abstinenca. Posledice pogosto ostanejo skrite Najbolj znana posledica pitja alkohola v nosečnosti je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki je ena od podskupin motenj fetalnega alkoholnega spektra (FASD). Za FAS je značilna motnja rasti, obrazne posebnosti, kot so kratke očesne reže, gladek filtrum (predel med zgornjo ustnico in nosnim pretinom) in tanka zgornja ustnica ter nepravilnosti v razvoju in delovanju osrednjega živčevja. FAS je pogosteje posledica izpostavljenosti alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko se razvija obraz, v širši spekter motenj fetalnega alkoholnega spektra, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti alkoholu kadarkoli med nosečnostjo, pa sodi več otrok. Ta z alkoholom povezana razvojna nevrološka motnja se lahko pokaže šele v predšolskem ali šolskem obdobju, ko se pokažejo težave s pozornostjo, spominom, učenjem, načrtovanjem, obvladovanjem čustev in socialnimi odnosi. »Odsotnost značilnih obraznih nepravilnosti torej še ne pomeni, da alkohol ni vplival na razvoj otroka,« pojasnjuje Lozar Krivec. Kot poudarja, je postavitev diagnoze zahtevna, saj je potrebna celovita razvojna in nevropsihološka ocena. Z izjemo FAS pa je za ostale podskupine FASD potrebna tudi potrditev rabe alkohola med nosečnostjo. Klinična slika FASD je pogosto podobna drugim nevrološko-razvojnim motnjam, ti otroci so lahko vodeni pod drugimi diagnozami, kot je motnja avtističnega spektra, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo ali specifična učna motnja. Izjemno pomembno je njeno zgodnje prepoznavanje, saj otroci s FASD potrebujejo razumevanje, prilagojene načine učenja, jasna in ponavljajoča se navodila ter podporo družine, vrtca in šole. Odgovornost ni le na mami, ampak na širši družbi Zasvojenost z alkoholom je bolezen. »Zato je pomembno, da nosečnic, ki imajo težave z uživanjem alkohola, ne obsojamo, temveč jim ponudimo strokovno pomoč. Nekatere ženske so v zelo težkih življenjskih okoliščinah, se spopadajo z duševnimi stiskami ali odvisnostjo in alkohola ne zmorejo opustiti brez pomoči, stiske pa se med nosečnostjo pogosto poglobijo,« razlaga Lozar Krivec. Obstaja več vrst pomoči. Nosečnica se lahko najprej obrne na svojega izbranega ginekologa ali osebnega zdravnika, lahko pa tudi neposredno na center za duševno zdravje odraslih. Na voljo so tudi specializirane ambulante in oddelki za zdravljenje odvisnosti od alkohola v sklopu psihiatričnih bolnišnic. Koristne informacije lahko dobijo tudi na spletni strani Programa Sopa in pri številnih nevladnih organizacijah. Med njimi je tudi Slovenska karitas, kjer prav tako izpostavljajo pomen širše družbene podpore. Preprečevanje pitja alkohola med nosečnostjo ni le odgovornost bodoče matere, temveč vseh, ki jo obkrožajo. Pomembno vlogo imajo partner, družina, prijatelji, skupnost in strokovnjaki, ki jo spremljajo. Vsak lahko z razumevanjem, zgledom in podporo prispeva k zdravemu začetku otrokovega življenja. Na Karitas so že pred več kot dvajsetimi leti začeli akcijo 40 dni brez alkohola, s katero opozarjajo na posledice pitja alkohola ter spodbujajo bolj odgovoren odnos do alkohola. Ob tem poudarjajo, da je preventiva enako pomembna kot pomoč ljudem, ki se že soočajo s težavami zaradi alkohola. »Nikomur ni treba, da se s svojimi težavami spoprijema sam. Pogovor je lahko prvi korak k spremembi,« poudarja Andreja Verovšek. Dodaja, da je pomembno, da ljudje poznajo tveganja, povezana z alkoholom, hkrati pa vedo, da njihove stiske niso zgolj vprašanje osebne krivde ali šibke volje ter da pomoč obstaja in je dostopna.

Zakaj v nosečnosti ni varne rabe alkohola

Zakaj v nosečnosti ni varne rabe alkohola

Razkorak med izjavami in analizo

O konju, ki prinaša svetlobo

»Ko sem žalostna, pišem o lepih stvareh«

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.