Zakaj v Sloveniji ni več mladih kmetov?

Upadanje števila mladih prevzemnikov kmetij v Sloveniji številne močno skrbi, saj ne obeta nič dobrega za slovensko kmetijstvo. Na 29. Gregorjevem sejmu v Šentjerneju so se v nedeljo, 9. marca, o tem pogovarjali gostje okrogle mize z naslovom Zakaj ni več mladih kmetov? Gostje so bili: Stanko Tomšič, direktor Kmetijske zadruge (KZ) Trebnje – Krka, Andreja Makovec Beci, mlada prevzemnica, in Jure Hočevar, direktor Agro segmenta pri NLB. NLB je bila sponzor dogodka, okroglo mizo pa je organizirala Družina, ki že tretje leto objavlja podkast Mladost na kmetiji z zgodbami slovenskih mladih kmetov in kmetic. Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da je delež mladih gospodarjev na slovenskih kmetijah upadel na vsega 3,5 odstotka, kar je pod evropskim povprečjem (5,6 odstotka). Povprečna starost kmetov v Sloveniji je 63 let, skoraj polovica jih je starejših od 65 let. Prehranska varnost, ohranjanje urejenega podeželja, socialna mreža … Stanko Tomšič je povedal, da pomanjkanje mladih v kmetijstvu lahko pomeni težave z vidika samooskrbe s hrano, prehranske varnosti, pa tudi zaraščanje pokrajine, če se kmetije opustijo, kar je še zlasti pogosto prav pri hribovskih kmetijah. Andreja Makovec Beci je opozorila še na družbene posledice opuščanja kmetij. »Kmetje smo vezani na zemljo, na dom. Zaradi opuščanja kmetij lahko grozi erozija prebivalstva oz. staranje. Če ni družbene mreže, tudi vse ostalo trpi.« Jure Hočevar se je vprašal, s čim lahko obrnemo trend odhajanja mladih iz kmetijstva. »Težava je večplastna in je treba pogledati, kaj lahko naredi država, kakšni so strukturni izzivi, kaj se lahko naredi znotraj družin. Velika odgovornost je tudi na nosilcih kmetij, da pravi čas predajo kmetijo mladim.« Odnosi v družinah so ključ Andreja Makovec Beci je mlada prevzemnica s kmetije pod Lisco, kjer se posvečajo predvsem ekološki vzreji kokoši nesnic. Povedala je, da so pri njih starši dovolili hčeram, da so se same odločile, katera bo z družino prevzela kmetijo. Zdi se ji pomembno, da se v družini prevzem kmetije zgodi sporazumno, tudi če kmetijo prevzame hči in ne sin. Dodala pa je tudi: »Starejši generaciji ne gre zameriti, znašli so se v novem položaju. Včasih so bili ljudje bolj odvisni od zemlje, zdaj pa se mladim odpirajo manj zahtevne priložnosti, odnos med starši in mladimi se je sprostil. Marsikateri starejši se ne znajde in nastopa grobo ali zaščitniško do svojega premoženja, kar se mi zdi slabo. Ključna je res odprta komunikacija med družinskimi člani in zavedanje, da ničesar ne bomo vzeli s sabo v grob. Najlepše je, da gre kmetija z generacijami naprej.« Takšna miselnost pomaga popuščati, se prilagajati in sklepati kompromise, je dodala. Tudi Stanko Tomšič je spregovoril o izkušnji s kmetije, na kateri je odraščal. »Pri nas smo vsi že ves čas vedeli, kdo bo prevzel kmetijo,« je dejal. Ne strinja se, da starejši ne bi znali najti pravega časa, da prenesejo premoženje na potomce, če imajo urejene razmere in se znajo pogovarjati. »Res pa je, da so pričakovanja mladih danes drugačna,« priznava. Mladi danes delo na kmetiji primerjajo s klasičnimi službami in drugimi poslovnimi priložnostmi, je povedal Jure Hočevar. Na kmetiji mladi vidijo priložnost za dostojno življenje, želijo pa imeti tudi prosti čas, dovolj časa za družino, oditi na dopust. Zato pa je pomembna večja dodana vrednost. »Mladi se zavedajo, da je treba investirati, da lahko delaš korake naprej, to vodi v razvoj in prihodnost,« je prepričan Hočevar. Se danes še splača kmetovati? »Kmet je podjetnik,« je dejala Andreja Makovec Beci. »Čeprav uživamo v delu na kmetiji, moramo tudi mi vsak mesec plačati položnice in od svojega dela živeti. Res je, da nam kmetija prinese osebno zadovoljstvo, ampak je ekonomski del bistvenega pomena še zlasti pri mladih kmetih, ko se odločajo, ali jim to omogoča približno enak življenjski standard kot v kaki drugi službi.« Stanko Tomšič je povedal, kako v KZ Trebnje – Krka pomagajo svojim članom, ki jih je vsako leto več, da čim bolj uspešno kmetujejo. Pri tem so še zlasti pozorni na manjše kmetije. Svojim članom zagotavljajo ugoden nakup materiala in jim pomagajo, da svoje pridelke čim bolj ugodno prodajo. Pri tem je poudaril, da kakovostna hrana ne more biti poceni. »Mladi se zavedajo, da potrebujejo investicije in so dobro izobraženi na finančnem področju,« je povedal Jure Hočevar. »Na sestankih z mladimi kmeti jim pomagamo razumeti določena tveganja pri investicijah. Treba je pogledati, kakšen bo doprinos neke naložbe, da se znižajo stroški in povečajo prihodki. Banka v kmetu vidi partnerja za dolgoročni odnos.« Kupujmo slovensko hrano in podprimo naše kmete Pomemben dejavnik pri odločanju mladih za kmetovanje je tudi spoštovanje kmetov v družbi. Stanko Tomšič opozarja, da imajo kmetje zelo negativno podobo v javnosti. Po eni strani so slovenski potrošniki zelo kritični do slovenskih kmetov, po drugi strani pa brez pripomb posegajo po poceni hrani, ki jo uvozimo iz tujine in je praviloma slabe kakovosti, je povedal. Hrana, ki je pridelana v Sloveniji, je kakovostna, so prepričani naši sogovorniki. Da bi Slovenija bila čim bolj samooskrbna s hrano, da bo podeželje urejeno in poseljeno ter da bo mladim kmetijstvo ponujalo privlačen življenjski slog, mora država z različnimi ukrepi poskrbeti za dobre pogoje tudi za mlade prevzemnike. Marsikaj pa lahko naredi vsak izmed nas: kupujmo lokalno pridelano hrano. »Zaradi kvalitetne hrane in podpore slovenskim pridelovalcem se moramo odločiti za slovensko hrano,« pravi direktor KZ Trebnje – Krka. Jure Hočevar dodaja: »Ljudje si delamo stroške, kjer ni tako nujno. Pogledati bomo morali tudi na lokalne potrebe in izkazati podporo kmetu s tem, da bomo pripravljeni odšteti tudi kakšen evro več.«

Dostop do članka (47174)

Zakaj v Sloveniji ni več mladih kmetov?

Zakaj v Sloveniji ni več mladih kmetov?

Prehranska varnost, ohranjanje urejenega podeželja, socialna mreža …

Rektor oglejske bazilike: najprej župnik, nato župan, zdaj vodja svetišča

MURSKA SOBOTA – Dekanija Ljutomer poromala

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.