Zakonca zdravnika s šestimi otroki na misijon na Madagaskar [VIDEO, FOTO]
Zakonca zdravnika s šestimi otroki na misijon na Madagaskar [VIDEO, FOTO]
Zakonca Eva in Gašper Fortuna (zdravnica, zobozdravnica, specialistka maksilofacialne kirurgije ter zobozdravnik, oralni kirurg) ter njunih šest otrok na rdeči otok niso odpotovali na turistično potovanje, njihovo poletje je bilo delovno. V medicinsko-šolskem misijonu, ki ga je postavil slovenski misijonar Janez Krmelj, so dva meseca nudili zdravstveno oskrbo. Pet tednov je z njimi preživel tudi Erik Mihelj, diplomirani zdravstvenik, tri tedne pa jih je spremljal župnik Jože Čuk iz župnije Sora.
Oglejte si video pogovor z Gašperjem in Evo Fortuna
Želja zorela skoraj 20 let
Da bi družino peljala na Madagaskar, je bila Evina želja, ki jo je gojila skoraj 20 let. Sama je bila namreč tam že dvakrat, prvič leta 2004 kot študentka z odpravo tropske medicine, nato leta 2007 kot mlada zdravnica. Z misijonarjem Janezom Krmeljem sta ostala v stiku in upoštevala je njegov nasvet, da naj ima ob takšnem podvigu najmlajši otrok vsaj pet let.
Letos je tako želja prerasla v dejanje. Marca so kupili letalske vozovnice in začeli intenzivne priprave: od zbiranja donatorskega materiala, nakupovanja medicinskega materiala, obnavljanja znanja tropske medicine, do šivanja hlačk za novorojenčke.
»Vsega skupaj smo imeli 18 potovalk, od tega 15 samo medicinskih stvari,« je povedala Eva. Misijon, kjer dela Janez Krmelj, je sredi ničesar in vse, kar so potrebovali za delo, so morali pripeljati s seboj.
»Sva precej pogumna. Z medicinskega zornega kota smo kar fenomen. Šli smo v kraje, kjer je medicina izjemno slabo razvita. Če bi se kateri od najinih otrok hudo poškodoval ali zbolel, bi ga morala sama zdraviti.« (Eva Fortuna)
Ne turistično potovanje, temveč delovno poletje
Misijon Ampitafa, ki stoji praktično sredi ničesar, je ogromen zdravstveni center z bolnišnico, porodnišnico, zobozdravstvenim in klasičnim dispanzerjem, ki pokriva območje 100 x 100 kilometrov, kamor gravitira 80 tisoč ljudi.
Eva in Gašper, ki sta sicer oba kirurga s področja obraza in se običajno osredotočata na ustno votlino, sta tu praktično počela vse. Od zobozdravstvenih storitev do zahtevnih operacij odprtega zloma lobanje sredi ničesar. Eva je, čeprav je »porodnišnica strah in trepet za zobozdravnika«, v teh dveh mesecih pomagala pri porodu 25 otrok, od tega dvakrat dvojčkov.
Za zdravstvene storitve plačujejo v protivrednosti kokošjih jajc. Pregled otroka stane kot eno kokošje jajce, pregled odraslega kot dve, za izpuljen zob kot štiri, za porod kot deset jajc. (Gašper Fortuna)
V delo so bili vključeni vsi; vsi štirje fantje so izmenično pomagali pri asistiranju v dispanzerju. Najstarejši sin Peter pa je bil »glavni oftalmolog« in je domačine razveseljeval z novimi očali. Razdelili so jih prek sto.
Otroci so pomagali tudi kuharicam pri pripravi hrane, prali perilo, v prostem času pa našli družbo otrok zaposlenih v misijonu. Idej za igre kljub odsotnosti plastičnih igrač ni zmanjkalo.
Foto utrip, ki so ga v objektiv ujeli člani družine Fortuna:
Tja z 18 potovalkami, domov z nahrbtnikom ...
Izkušnja Madagaskarja bo pri vseh članih družine Fortuna ostala v nepozabnem spominu in soglasno so odločeni, da se želijo vrniti. »Zelo smo se povezali, ves čas smo bili skupaj, za kar doma ni toliko priložnosti. Zelo sem hvaležna, da smo to doživeli. Za naju so bile to tudi neke vrste duhovne vaje,« je podčrtala Eva.
Kot je omenila, je bilo poleg dvomesečne izkušnje dela v misijonu Ampitafa izjemno globoko tudi srečanje z misijonarjem Pedrom Opeko in njegovim življenjskim delom v Akamasoi. »Kaj vse je en človek s pomočjo sodelavcev ustvaril! Koliko družin je rešil s smetišča! To je resnično ganljivo videti.«
Izjemen zgled služenja
Družinsko-medicinski odpravi se je za tri tedne pridružil tudi župnik iz Sore Jože Čuk, ki je delo zakoncev Fortuna in Erika Mihelja opisal kot izreden zgled požrtvovalnosti, nesebičnosti, strokovnosti in služenja: »Ne poznam nikogar, ki bi tako preživel počitnice, da bi s takim veseljem služil drugim ljudem. Bili so dejansko na razpolago noč in dan in so reševali življenja.«
Prisluhnite njegovim vtisom:
Močno se ga je dotaknilo tudi življenje na Madagaskarju, delo slovenskih misijonarjev Janeza Krmelja in Pedra Opeke, s katerima je tudi somaševal, domov pa se je vrnil z globljim in otipljivim zavedanjem, da je Cerkev razširjena po vsem svetu in kako pomembna je solidarnost.
Foto utrip, ki ga je v objektiv ujel Jože Čuk: