Vsi tradicionalni elementi političnega in duhovnega sveta se dezintegrirajo in raztapljajo v konglomerat, v katerem vse izgublja svojo vrednost, postaja nerazumljivo in neuporabno za človeka. Skušnjava vdati se temu procesu je postala neubranljiva ne le zaradi varljivega sijaja njegove »zgodovinske nujnosti«, temveč tudi zato, ker se je vse zunaj njega začelo zdeti brez življenja, brezkrvno, brez pomena in neresnično. Te misli je zapisala Hannah Arendt v uvodu k prvi izdaji svojega znamenitega dela Izvori totalitarizma. V kratkem besedilu, ki je nekakšen kroki svetovnih družbenih razmer po drugi svetovni vojni, beremo tudi o vznemirljvem neskladju med vse večjo močjo modernega človeka (neprimerljivo s čimerkoli v zgodovini) in njegovo nemočjo, da bi živel v svetu, ki ga je s to močjo vzpostavil, in da bi dojel njegov smisel. In beremo o nenavadnem protislovju med ciničnim »realizmom« totalitarnih gibanj in njihovim tako očitnim preziranjem celotne zgradbe resničnosti. Poskus totalne...