Z nami je bil upokojeni beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar, ki je vodil bogoslužje. Leta 1994 je bil kot salezijanski inšpektor prvi postulator za beatifikacijo Alojzija Grozdeta. Somaševali so g. Slavko Pajk, grkokatoliški duhovnik o. Mihajlo J. Hardi in diakon Imre Jerebic. Somaševanju se je pridružil še duhovnik Marko Čižman, kaplan v Zavodu svetega Stanislava, in učenci skupaj s starši, ki so polepšali bogoslužje z aktivnim petjem. Po bogoslužju smo se bivši salezijanski gojenci zbrali ob relikvijah - Grozdetovem oltarju. Poklonili smo se njegovi neomajni veri v Kristusa, ljubezni do domovine in prestanem mučeništvu. Prebrali smo pesmi Prav blizu je sveti večer in Padajte, snežinke, kjer komaj 19-letni pesnik sluti svojo smrt.

Na pokopališču v Šentrupertu smo obiskali obeležje, kjer je bil pokopan Lojze Grozde. FOTO: Štefan Škafar

Naš prvi postanek je bil v Šentrupertu, kjer je bil Grozde najprej pokopan. Zgodovino in lepo obnovljeno cerkev sv. Ruperta nam je podrobno predstavil župnik Jakob Trček. Nato smo na pokopališču obiskali obeležje, kjer je bil pokopan Lojze Grozde. Po zajtrku smo se podali v Mirno, se sprehodili do mesta, kjer so ob potoku Vejeršca Grozdeta grozovito mučili in ubili. Župnik na Mirni Jože Milčinovič nam je predstavil mučeništvo Lojzeta Grozdeta. Nadškof Stanislav Hočevar je nadaljeval in opozoril na Grozdetovo svetniško življenje, kljub težkemu otroštvu. Spomnil je, da je Grozde na duhovnih vajah julija 1942 zapisal: »Sv. Evharistija, sonce mojega življenja!« In da naj nas Grozdetovo mučeništvo nagovori k spravi slovenskega naroda.

Nadškof Hočevar je spomnil, kako je Grozde na duhovnih vajah julija 1942 zapisal: »Sv. Evharistija, sonce mojega življenja!«

Srečanje smo zaključili s kosilom na Čatežu, kjer smo trem zaslužnim članom podelili priznanja, kipec don Boska.