S Carlom Acutisom sva se prvič srečala v času korone, preko spleta, na straneh Aleteie. Več časa pred ekrani lahko tudi mami treh najstnikov prinese kaj pozitivnega. Mojo pozornost je temnolasi deček zbudil, ko je bil oktobra 2020 razglašen za blaženega. Ko sem prebrala, da je umrl pri vsega petnajstih, sem s tesnobo v srcu pomislila na neznosno bolečino, s katero sta se morala soočiti njegova oče in mama, in se skrila v varni kokon pomilovanja in nevednosti. Očitno še ni bil pravi čas.

Ponovno me je "pocukal za rokav" lani jeseni, v času papeževe napovedi, da bo razglašen za svetnika. V okviru župnijske družinske kateheze smo pripravljali srečanje na temo ljudi, ki sledijo Jezusovemu klicu danes. Filmček o njegovem življenju, dostopen na YouTubu, je potreboval "spodobne" podnapise v slovenščini. In tam me je Carlo našel.

Ja, res je umrl pri petnajstih, a pred tem je odkril Boga sam, ga približal mami in svoji družini, sošolcem, znancem in številnim neznancem. Vse to se je dogajalo v č