Nedavno sem si ogledala razstavo Gerharda Richterja, »zadnjega velikega slikarja zgodovine slikarstva«, kot o njem pravijo umetnostni zgodovinarji. Leta 1973 se je kot vzpenjajoča se zvezda na Beneškem bienalu srečal z renesančno Tizianovo sliko Oznanjenje. Ta ga je tako prevzela, da jo je poustvaril na petih ogromnih platnih. Na prvem je Marija z angelom Gabrielom, na naslednjih štirih pa se figuri zabrisujeta, tako da na koncu ostajajo le barvne meglice. Richter, ki je slikal s fotografsko natančnostjo in nato s čopičem zamegljeval motive, je raziskoval, kako se podoba izgublja v oddaljeni spomin.

Čas odpovedi, novi prevod francoske filozofinje Chantal Delsol v slovenščino, je pravcati praznik. Ko se prebijemo skozi njeno zgoščeno misel, smo bogato poplačani. Znajdemo se na razgledišču, od koder se odpirata dve poti: fiat in amor fati. Fiat je Marijin »zgodi se«, ki izraža zaupanje v Božji načrt, njen »da« Stvarniku. Amor fati pa je ljubezen do usode, vključno s trpljenjem, napakami ...