Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Gospodovo oznanjenje: zakaj obhajamo Marijin »zgodi se«?

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 25. 03. 2025 / 05:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 24.03.2025 / 13:07
Ustavi predvajanje Nalaganje
Gospodovo oznanjenje: zakaj obhajamo Marijin »zgodi se«?
Fra Angelico: Oznanjenje iz Cortone. FOTO: Wikipedia

Gospodovo oznanjenje: zakaj obhajamo Marijin »zgodi se«?

25. marca, natančno devet mesecev pred božičem, obhajamo praznik Gospodovega oznanjenja: to je tako Marijin kot Gospodov praznik.

Ko govorimo o skrivnosti učlovečenja Božjega Sina, namreč ne moremo mimo Marije, žene, ki je s svojim življenjem in delovanjem odločilno vplivala na potek zgodovine človeštva.

Praznik z več imeni

Današnji praznik je imel v preteklosti številna različna imena: Oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji, Gospodovo oznanjenje Mariji, Oznanjenje Gospoda, Začetek odrešenja, Spočetje Kristusa, Jezusovo utelešenje, Marijino deviško Božje materinstvo … Sedanje poimenovanje praznika, Gospodovo oznanjenje, je morda nekoliko zavajajoče: v resnici gre za angelovo oznanjenje Mariji, zato bi bilo morda bolj ustrezno poimenovanje Marijino oznanjenje (tako se imenuje frančiškanska cerkev v Ljubljani) ali Oznanjenje Mariji.  

Današnjemu prazniku bi se podal tudi naziv »DA ž/Življenju«.

Podal bi se mu tudi naziv »DA ž/Življenju«. In ta »da« se ni zgodil veličastno, na velikih odrih sveta, temveč v preprostosti mladenke iz nič kaj mogočnega Nazareta. Bog se je učlovečil, da bi nas odrešil in nam pokazal, kako biti Božji. Tukaj in zdaj. Med kupi neopranega perila, zapletenimi številkami svetovnih borz in zavozlanimi odnosi.

Župnijska cerkev v Hinjah je posvečena Gospodovemu oznanjenju Mariji. FOTO: Andrej Praznik

Praznik obhajamo 25. marca, za kar obstaja več razlag: ena je gotovo ta, da je od tega dneva natanko devet mesecev do božiča. Druga pa je, da je ta dan nekoč veljal za začetek pomladnega obdobja ter simbolno za dan stvarjenja sveta in tako tudi za dan Jezusovega spočetja.

Praznovanje se je v Cerkvi razširilo zlasti po koncilu v Efezu leta 431, ko je bila slovesno razglašena verska resnica o Marijinem Božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je znova poudarila, da je to Gospodov praznik. Na ta dan pri sveti maši prisluhnemo odlomku iz evangelija po Luku (Lk 1,26-38), iz katerega gotovo najbolj izstopajo besede: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Odgovor, ki je kratek in preprost, pa vendar poln Marijine vere in popolnega zaupanja v Božjo voljo. 

Marijin odgovor je začetek tistega, kar je vodilo do dogodka, ki stoji v središču vse odrešitvene in sploh vse svetovne zgodovine ...

»Marijin odgovor je kratek in preprost. Vendar vsebuje neskončne globine in je izraz vse Marijine veličine, vse Marijine jasne in brezpogojne odprtosti za Boga in za njegovo odrešitveno delovanje. Obenem je ta odgovor začetek tistega, kar je vodilo do dogodka, ki stoji v središču vse odrešitvene in sploh vse svetovne zgodovine – do smrti in poveličanega vstajenja novega Adama, začetnika novega, ob koncu časov skupaj s človeštvom poveličanega stvarstva,« beremo v knjigi Leto svetnikov.

Fra Angelico: Marijino oznanjenje (zgodnjerenesančna freska v samostanu sv. Marka v Firencah). FOTO: arhiv Družine

Molitev angelovega češčenja 

V ljudski pobožnosti sta se skrivnost in sporočilo tega praznika zelo uveljavila, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja – navado, ki je žal že skorajda zamrla. Tudi krščanska umetnost in poezija sta vedno znova upodabljali prizor angelovega oznanjenja Mariji, o čemer nam pričajo mnoge umetnine iz različnih obdobij zgodovine. 

Marijino oznanjenje je za kristjane tudi praznik materinstva: v Katoliški cerkvi ga praznujemo kot materinski dan.

Po starem krščanskem izročilu je Marijina hiša, kjer se je zgodilo oznanjenje, ostala ohranjena v Nazaretu do konca 13. stoletja. Potem pa ji je grozilo porušenje, zato so angeli dvignili celo hišo in jo prenesli na Trsat (danes del mesta Reka na Hrvaškem), kjer je stala od 10. maja 1291 do 10. decembra 1294, ko so angeli hišo prenesli naprej v Loreto. Tam so okoli Marijine hiše postavili cerkev in tako preprečili, da bi jo angeli odnesli še kam drugam. Tako Loreto kot Trsat sta danes znani romarski poti.

Marijino oznanjenje je za kristjane tudi praznik materinstva: v Katoliški cerkvi ga praznujemo kot materinski dan. Na današnji praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji, iz tega imena pa izhajajo tudi številne različice ženskih in moških imen.

V Crngrobu stoji cerkev Marijinega oznanjenja. FOTO: Andrej Praznik

Na Slovenskem je na praznik Gospodovega oznanjenja posebej slovesno v desetih cerkvah, ki so posvečene temu dogodku: v Adergasu, Crngrobu, Hinjah, Kostanjevici na Krki, pri Tromostovju v Ljubljani, v Kapeli v Novi Gorici, Obrovu, Nazarjih, Tržiču in Veliki Slevici.

Nalaganje
Nazaj na vrh