V Sloveniji so bili povojni poboji leta 1945 dolga desetletja povsem zamolčani. Zaradi povojnega sistema, ki ni temeljil na spoštovanju človekovih pravic, je bilo o njih prepovedano govoriti. Svojci še do danes pogosto niso prejeli nobenega uradnega obvestila o smrti, kraju pokopa ali okoliščinah izginotja svojih družinskih članov. Posebej nerazumljivo je dejstvo, da številne žrtve še danes niso identificirane. Njihovi posmrtni ostanki se nahajajo v skladiščih, kostnicah ali začasnih depojih na različnih lokacijah po Sloveniji, pogosto v škatlah ali vrečah, brez imena in brez individualnega groba. Prav tako številni umrli še vedno nimajo niti mrliških listov oziroma uradnega vpisa smrti v matične evidence. To pomeni, da njihova pravna in osebna identiteta tudi več kot osemdeset let po smrti ostaja neurejena.

»Menim, da ima sedanja generacija politikov zgodovinsko priložnost, da uredi to vprašanje,« sporoča varuhinja dr. Drenik Bavdek. Ne kot ideološko vprašanje, ampak iz človečnosti. I...