Zinka Lorger se je rodila 11. avgusta 1925 v Ložnici pri Celju v družini Mulej. Ko je bila stara 16 let, se je začela vojna. Eno leto je bila kurirka in je iz lekarne prenašala sanitetni material. Ko jo je nekdo izdal, so jo prišli iskat v šolo in odpeljali v Stari pisker, kjer je bila 20 dni priča hudemu trpljenju talcev, ki so jih ustrelili. Nato so jo odpeljali v Maribor in 14. januarja 1944 v taborišče Ravensbrück. Mučenje, lakota, poniževanje, opazovanje bližine smrti, obenem pa prijateljstvo med internirankami in medsebojna pomoč, to so bili njeni spomini. Oče je nesel njeno fotografijo k Mariji v Petrovče in na Brezje s prošnjo in obljubo, da če se vrne, da se bo vsako leto enkrat šla zahvalit. Vsi domači in sorodniki so molili za njeno vrnitev.

Pot domov je bila težka. Skrivanje, previdnost, strah, šibkost, bolezen, upanje in medsebojna pomoč, to je bil del vračanja. Bila je zelo bolna in izmučena, ko se je na 18. rojstni dan ponoči vrnila v Celje.

Po vojni je v Mariboru opravi...